Page 45 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Človeški kapital 45
Podjetje mora za uspešno oblikovanje in delitev znanja ustvariti pri-
merno organizacijsko okolje, ki bo podpiralo ustvarjanje znanja. Pred-
nosti, ki jih prinaša delitev znanja, se kažejo navzven v večji konkurenčni
prednosti podjetja in navznoter v bolj izobraženem in usposobljenem ka-
dru, ki predstavlja največje bogastvo ter najpomembnejše sredstvo podje-
tja, to je intelektualni kapital.
Za oblikovanje ustreznega organizacijskega okolja je treba v organi-
zaciji, ki ustvarja znanje, zadostiti naslednjim pogojem (Muc 2003, 40):
oblikovati vizijo znanja, razviti ekipo znanja, zgraditi visoko zahtevno
področje interakcij med zaposlenimi, v razvojnem procesu prenesti zna-
nje na nove izdelke ali storitve, preiti k povezovanju organizacije, zgraditi
mrežo znanja z zunanjim svetom.
Spremljanje učinkovitosti izobraževanja je pomembno tudi za podje-
tja. Zaposleni so najpomembnejše premoženje podjetja, najdragocenejši
vir idej in eden ključnih temeljev za konkurenčno prednost podjetja. Gle-
de na vsebinske značilnosti izobraževalnih dejavnosti je kazalce smisel-
no združiti v naslednje tematske sklope (Rejc 2001, 117): produktivnost,
stroški, čas, kakovost in zadovoljstvo. Zadovoljstvo zaposlenih vpliva na
njihovo produktivnost, ustvarjalnost, absentizem, fluktuacijo in pripad
nost podjetju.
Izobraževanje je strokovno vodeno in nadzorovano. Pri tem je izred-
no pomembno njegovo načrtovanje, pri čemer se določajo viri potreb po
izobraževanju, ki so odvisni (Pureber 2001, 120) od letnih osebnih razgo-
vorov, posameznikove usposobljenosti in predvidenega načrta napredka,
politike in ciljev podjetja.
Ključne faze oz. elementi usposabljanja kadrov so (Miglič in Vuko-
vič 2006, 187): izbira teme usposabljanja, določitev ciljev, spodbujanje
ustvarjalnega mišljenja, postavitev parametrov, odobritev naloge in izda-
ja pooblastila, pregled (povzetek).
Področje izobraževanja v podjetju je izredno obsežno, saj zajema nas-
lednje sklope (Pureber 2001, 120):
– področje managementa: programi, namenjeni vodstvu podjetja,
vodjem v terciarnih dejavnostih in vodjem v proizvodnji;
– področje kakovosti: programi, namenjeni zagotavljanju kakovo-
sti oz. usvajanju novih načinov za zagotavljanje kakovosti;
– področje tehničnega izobraževanja: programi, vezani na proces
in opremo;
– področje strokovnosti zaposlenih: programi, namenjeni prido-
bivanju znanja in veščin s področij komuniciranja, obvladovanja
Podjetje mora za uspešno oblikovanje in delitev znanja ustvariti pri-
merno organizacijsko okolje, ki bo podpiralo ustvarjanje znanja. Pred-
nosti, ki jih prinaša delitev znanja, se kažejo navzven v večji konkurenčni
prednosti podjetja in navznoter v bolj izobraženem in usposobljenem ka-
dru, ki predstavlja največje bogastvo ter najpomembnejše sredstvo podje-
tja, to je intelektualni kapital.
Za oblikovanje ustreznega organizacijskega okolja je treba v organi-
zaciji, ki ustvarja znanje, zadostiti naslednjim pogojem (Muc 2003, 40):
oblikovati vizijo znanja, razviti ekipo znanja, zgraditi visoko zahtevno
področje interakcij med zaposlenimi, v razvojnem procesu prenesti zna-
nje na nove izdelke ali storitve, preiti k povezovanju organizacije, zgraditi
mrežo znanja z zunanjim svetom.
Spremljanje učinkovitosti izobraževanja je pomembno tudi za podje-
tja. Zaposleni so najpomembnejše premoženje podjetja, najdragocenejši
vir idej in eden ključnih temeljev za konkurenčno prednost podjetja. Gle-
de na vsebinske značilnosti izobraževalnih dejavnosti je kazalce smisel-
no združiti v naslednje tematske sklope (Rejc 2001, 117): produktivnost,
stroški, čas, kakovost in zadovoljstvo. Zadovoljstvo zaposlenih vpliva na
njihovo produktivnost, ustvarjalnost, absentizem, fluktuacijo in pripad
nost podjetju.
Izobraževanje je strokovno vodeno in nadzorovano. Pri tem je izred-
no pomembno njegovo načrtovanje, pri čemer se določajo viri potreb po
izobraževanju, ki so odvisni (Pureber 2001, 120) od letnih osebnih razgo-
vorov, posameznikove usposobljenosti in predvidenega načrta napredka,
politike in ciljev podjetja.
Ključne faze oz. elementi usposabljanja kadrov so (Miglič in Vuko-
vič 2006, 187): izbira teme usposabljanja, določitev ciljev, spodbujanje
ustvarjalnega mišljenja, postavitev parametrov, odobritev naloge in izda-
ja pooblastila, pregled (povzetek).
Področje izobraževanja v podjetju je izredno obsežno, saj zajema nas-
lednje sklope (Pureber 2001, 120):
– področje managementa: programi, namenjeni vodstvu podjetja,
vodjem v terciarnih dejavnostih in vodjem v proizvodnji;
– področje kakovosti: programi, namenjeni zagotavljanju kakovo-
sti oz. usvajanju novih načinov za zagotavljanje kakovosti;
– področje tehničnega izobraževanja: programi, vezani na proces
in opremo;
– področje strokovnosti zaposlenih: programi, namenjeni prido-
bivanju znanja in veščin s področij komuniciranja, obvladovanja
