Page 44 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 44
način za merjenje socialnega kapitala. Narava dejavnosti turizma zahteva
močne in kakovostne povezave med posameznimi deležniki. Turizem sodi
med tiste dejavnosti, kjer je glede na množico raznovrstnih povezav,
socialni kapital eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnosti. Izbor
asociacij s področja turizma smo utemeljili tako, da turizem kot panoga s
svojimi značilnostmi zahteva od različnih deležnikov ustvarjanje večjega
števila kakovostnih povezav in posledično doseganje večje konkurenčne
posameznih asociacij. Te povezave pa ne morejo biti stihijske, ustvarjene
morajo biti z določenem namenom in pripomoči k doseganju uspešnosti in
konkurenčnosti vključenih deležnikov preko izmenjave znanja in izkušenj.
Tako smo zastavili raziskovalno vprašanje: ali imajo asociacije v turizmu
socialni kapital in kakšen je njegov vpliv na uspešnost asociacije?
Opredelitev socialnega kapitala
Koncem prejšnjega stoletja se je v znanstveni sferi pričelo z intenzivnim
proučevanjem fenomena socialnega kapitala. Putnam (2000) meni, da
segajo korenine socialnega kapitala v obdobje francoske revolucije.
Koncem 19. stoletja pa zasledimo zametke preučevanja odnosov in
procesov, ki jih sedaj poznamo kot socialni kapital (Lenarčič, 2009).
Koncept socialnega kapitala ni nov, saj so se s to tematiko ukvarjali že
ekonomisti in sociologi na začetku dvajsetega stoletja. Kot navaja Putnam
(2000), je prvi uporabil koncept socialnega kapitala leta 1916 L.J. Hanifan,
ki je napovedal skoraj vse pomembne elemente za nadaljnje interpretacije.
Kasneje so se tudi ostali avtorji ukvarjali z idejo socialnega kapitala ter ga
na nek način ponovno odkrivali (Putnam, 2000). Koncept socialnega
kapitala je mogoče preučevati po treh dimenzijah. Te so njegovo področje
(ali enota opazovanja), njegove oblike (ali znaki) in kanali, preko katerih
vpliva na razvoj družbe (Grootaert & van Bastelaer, 2001).
Rezultati raznih sodobnih študij kažejo na to, da ima socialni kapital
pomemben vpliv na ekonomskem in sociološkem področju delovanja
družbe. Ideja socialnega kapitala pa ni predmet proučevanja samo s strani
ekonomistov in sociologov, saj vključuje preučevanje delovanje civilne
družbe, družbenih odnosov, civilne vključenosti, civilne akcije ter socialne
kohezije. Brez socialnega kapitala moderne družbe ne morejo popolnoma
izkoristiti razvojnih priložnosti in potencialov pretvoriti v konkurenčno
prednost (Adam et al., 2001). Socialni kapital bi lahko opredelili kot dobro
ime, ki je na voljo posameznikom in skupinam. Njegov vir je v strukturi in
vsebini socialnih odnosov med deležniki (Adler & Kwon, 2002). Nameni
42
močne in kakovostne povezave med posameznimi deležniki. Turizem sodi
med tiste dejavnosti, kjer je glede na množico raznovrstnih povezav,
socialni kapital eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnosti. Izbor
asociacij s področja turizma smo utemeljili tako, da turizem kot panoga s
svojimi značilnostmi zahteva od različnih deležnikov ustvarjanje večjega
števila kakovostnih povezav in posledično doseganje večje konkurenčne
posameznih asociacij. Te povezave pa ne morejo biti stihijske, ustvarjene
morajo biti z določenem namenom in pripomoči k doseganju uspešnosti in
konkurenčnosti vključenih deležnikov preko izmenjave znanja in izkušenj.
Tako smo zastavili raziskovalno vprašanje: ali imajo asociacije v turizmu
socialni kapital in kakšen je njegov vpliv na uspešnost asociacije?
Opredelitev socialnega kapitala
Koncem prejšnjega stoletja se je v znanstveni sferi pričelo z intenzivnim
proučevanjem fenomena socialnega kapitala. Putnam (2000) meni, da
segajo korenine socialnega kapitala v obdobje francoske revolucije.
Koncem 19. stoletja pa zasledimo zametke preučevanja odnosov in
procesov, ki jih sedaj poznamo kot socialni kapital (Lenarčič, 2009).
Koncept socialnega kapitala ni nov, saj so se s to tematiko ukvarjali že
ekonomisti in sociologi na začetku dvajsetega stoletja. Kot navaja Putnam
(2000), je prvi uporabil koncept socialnega kapitala leta 1916 L.J. Hanifan,
ki je napovedal skoraj vse pomembne elemente za nadaljnje interpretacije.
Kasneje so se tudi ostali avtorji ukvarjali z idejo socialnega kapitala ter ga
na nek način ponovno odkrivali (Putnam, 2000). Koncept socialnega
kapitala je mogoče preučevati po treh dimenzijah. Te so njegovo področje
(ali enota opazovanja), njegove oblike (ali znaki) in kanali, preko katerih
vpliva na razvoj družbe (Grootaert & van Bastelaer, 2001).
Rezultati raznih sodobnih študij kažejo na to, da ima socialni kapital
pomemben vpliv na ekonomskem in sociološkem področju delovanja
družbe. Ideja socialnega kapitala pa ni predmet proučevanja samo s strani
ekonomistov in sociologov, saj vključuje preučevanje delovanje civilne
družbe, družbenih odnosov, civilne vključenosti, civilne akcije ter socialne
kohezije. Brez socialnega kapitala moderne družbe ne morejo popolnoma
izkoristiti razvojnih priložnosti in potencialov pretvoriti v konkurenčno
prednost (Adam et al., 2001). Socialni kapital bi lahko opredelili kot dobro
ime, ki je na voljo posameznikom in skupinam. Njegov vir je v strukturi in
vsebini socialnih odnosov med deležniki (Adler & Kwon, 2002). Nameni
42
