Page 48 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 48
za intervju organizacije«, ki ga priporoča Svetovna banka v okviru »Social
Capital Assessment Tool« (SOCAT). Za vodstvo smo uporabili vodnik za
intervju vodstva, za člane pa vodnik za intervju članov. Orodje za
opravljanje intervjuja je strukturirano tako, da se odgovori na vprašanja
vsebinsko nanašajo na pet indikatorjev socialnega kapitala.
Analizirali smo vse odgovore, ki so se nanašali na preučevano tematiko.
Oblikovali smo dvonivojsko matrično strukturo (Miles & Huberman,
1994), ki nam je omogočala analizo na dveh nivojih in sicer na prvem
nivoju analizo odgovorov respondentov posamezne preučevane asociacije
glede na vse raziskovalne tematike in na drugem nivoju analizo odgovorov
po posamezni tematiki za vse preučevane asociacije. Z vsebinsko analizo
odgovorov smo ovrednotili socialni kapital asociacije s petimi indikatorji
kot sta ga opredelila Putnam in Woolcock: skupine in omrežja, zaupanje,
kolektivna akcija, socialna vključenost, informacije in komunikacije
(Putnam, 1993 & Woolcock, 1998).
S primerjalno metodo pravilnostnih tabel (Ragin, 2007) in metodo mehkih
množic (ang. fuzzy set), ki jo je utemeljil Charles Ragin (2000), smo
analizirali pridobljene informacije. V znanstveni sferi se je nenehno
porajala dilema, kako z isto metodo kvantitativno in kvalitativno
preučevati in analizirati pojave. Ragin (2000) je tako predstavil metodo
mehkih množic (ang. fuzzy set), ki predstavlja vez med kvalitativnim in
kvantitativnim pristopom, saj združuje značilnosti obeh. Navedena metoda
nam omogoča, da lahko kvalitativne podatke numerično ovrednotimo ter
jim določimo vrednost na intervalu med 0 in 1, kjer 1 predstavlja popolno
članstvo v množici oz. preučevana vrednost popolnoma izpolnjuje
definirane pogoje in 0, kjer jih ne izpolnjuje. Posamezne vrednosti se lahko
nahajajo tudi med 0 in 1 glede na stopnjo doseganja pogojev ustreznosti.
Z matematično analizo množic dobimo vrednosti, ki nam omogočajo
analizo nujnih in zadostnih pogojev pri preučevanju vzročno-posledične
povezave ter analizo konsistentnosti in pokritosti. Pri analizi smo si
pomagali z računalniškim programom fsQCA Ver. 2.0. Z metodo mehkih
množic smo poiskali razlike med uspešnimi in neuspešnimi asociacijami
ter tako odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
46
Capital Assessment Tool« (SOCAT). Za vodstvo smo uporabili vodnik za
intervju vodstva, za člane pa vodnik za intervju članov. Orodje za
opravljanje intervjuja je strukturirano tako, da se odgovori na vprašanja
vsebinsko nanašajo na pet indikatorjev socialnega kapitala.
Analizirali smo vse odgovore, ki so se nanašali na preučevano tematiko.
Oblikovali smo dvonivojsko matrično strukturo (Miles & Huberman,
1994), ki nam je omogočala analizo na dveh nivojih in sicer na prvem
nivoju analizo odgovorov respondentov posamezne preučevane asociacije
glede na vse raziskovalne tematike in na drugem nivoju analizo odgovorov
po posamezni tematiki za vse preučevane asociacije. Z vsebinsko analizo
odgovorov smo ovrednotili socialni kapital asociacije s petimi indikatorji
kot sta ga opredelila Putnam in Woolcock: skupine in omrežja, zaupanje,
kolektivna akcija, socialna vključenost, informacije in komunikacije
(Putnam, 1993 & Woolcock, 1998).
S primerjalno metodo pravilnostnih tabel (Ragin, 2007) in metodo mehkih
množic (ang. fuzzy set), ki jo je utemeljil Charles Ragin (2000), smo
analizirali pridobljene informacije. V znanstveni sferi se je nenehno
porajala dilema, kako z isto metodo kvantitativno in kvalitativno
preučevati in analizirati pojave. Ragin (2000) je tako predstavil metodo
mehkih množic (ang. fuzzy set), ki predstavlja vez med kvalitativnim in
kvantitativnim pristopom, saj združuje značilnosti obeh. Navedena metoda
nam omogoča, da lahko kvalitativne podatke numerično ovrednotimo ter
jim določimo vrednost na intervalu med 0 in 1, kjer 1 predstavlja popolno
članstvo v množici oz. preučevana vrednost popolnoma izpolnjuje
definirane pogoje in 0, kjer jih ne izpolnjuje. Posamezne vrednosti se lahko
nahajajo tudi med 0 in 1 glede na stopnjo doseganja pogojev ustreznosti.
Z matematično analizo množic dobimo vrednosti, ki nam omogočajo
analizo nujnih in zadostnih pogojev pri preučevanju vzročno-posledične
povezave ter analizo konsistentnosti in pokritosti. Pri analizi smo si
pomagali z računalniškim programom fsQCA Ver. 2.0. Z metodo mehkih
množic smo poiskali razlike med uspešnimi in neuspešnimi asociacijami
ter tako odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
46
