Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 199
martin luther, philipp Melanchthon
Drugič: velika večina staršev ne zmore in ne zna vzgajati in pouče-
vati otrok. Sami se niso naučili nič drugega kot poskrbeti za želodec. Za
dober poduk in pravilno vzgojo so potrebni posebni ljudje.
Tretjič: tudi če bi bili starši za to sposobni in voljni, zaradi drugih
poslov in skrbi za hišo nimajo ne časa ne prostora, pa jih stiska sili, da
najamejo za otroke skupne vzgojitelje ali celo posebnega samo za svoje
otroke, če si to lahko privoščijo. A za navadne ljudi bi bilo to predrago
in zaradi revščine bi bil tako marsikateri nadarjeni otrok zanemarjen.
Mnogo staršev tudi umre in otroci ostanejo sirote. [...]
Zato so mestni svet in oblasti dolžne, da mladim ljudem posvetijo kar
največjo skrb in oskrbo. Ker jim je vse mesto zaupalo dobrine, čast, telo
in življenje, ne ravnajo odgovorno pred Bogom in svetom, če si po naj-
boljših močeh noč in dan ne prizadevajo za dobrobit in napredek mes-
ta. Dobrobit mesta pa ni le v tem, da zbira zaklade, da ima močne zido-
ve, lepe hiše, mnogo topov in oklepov. Še huje, kjer je tega v izobilju, pa
pride v roke norcev, je za mesto toliko slabše in škoda toliko večja. Za
mesto, njegovo blagostanje in moč so najpomembnejši številni dobri,
izobraženi, razumni, častni, dobro vzgojeni meščani; ti zmorejo potem
zbirati zaklade in dobrine, jih ohranjati in dobro upravljati. […]
Ker mesto potrebuje take ljudi in ker od povsod slišimo tožbe, da jih
primanjkuje, ne smemo čakati, da bodo zrasli sami od sebe. Ne moremo
jih izklesati iz kamna ne izrezljati iz lesa. Tudi Bog ne bo naredil čude-
ža, če si pri stvari lahko sami pomagamo z drugimi njegovimi darovi.
Sami se moramo potruditi in zbrati sredstva, da jih vzgojimo in uspo-
sobimo. Kajti kdo je kriv, da so zdaj v vseh mestih sposobni ljudje tako
na redko posejani, če ne oblasti, ki so pustile, da so mladi rasli kot les
v gozdu, in jih ni zanimalo, kako bi jih učili in vzgojili? Zato je les tako
grčast, da ni uporaben za gradnjo in je dober le za podkuriti.
Brez posvetnih oblasti ne gre. Toda ali bomo pustili, da vladajo samo
še cepci in grobijani, če pa lahko poskrbimo za boljše? To bi bilo ven-
dar barbarsko in nerazumno. Potem lahko naredimo za gospodarje kar
svinje in volkove, da bodo vladali tistim, ki nočejo premisliti, kaj po-
meni vladati ljudem. Prav tako je nečloveško in zlobno, če ne pridemo
dlje kot do stališča: mi hočemo vladati, kaj nas briga, kaj bo s tistimi,
197
Drugič: velika večina staršev ne zmore in ne zna vzgajati in pouče-
vati otrok. Sami se niso naučili nič drugega kot poskrbeti za želodec. Za
dober poduk in pravilno vzgojo so potrebni posebni ljudje.
Tretjič: tudi če bi bili starši za to sposobni in voljni, zaradi drugih
poslov in skrbi za hišo nimajo ne časa ne prostora, pa jih stiska sili, da
najamejo za otroke skupne vzgojitelje ali celo posebnega samo za svoje
otroke, če si to lahko privoščijo. A za navadne ljudi bi bilo to predrago
in zaradi revščine bi bil tako marsikateri nadarjeni otrok zanemarjen.
Mnogo staršev tudi umre in otroci ostanejo sirote. [...]
Zato so mestni svet in oblasti dolžne, da mladim ljudem posvetijo kar
največjo skrb in oskrbo. Ker jim je vse mesto zaupalo dobrine, čast, telo
in življenje, ne ravnajo odgovorno pred Bogom in svetom, če si po naj-
boljših močeh noč in dan ne prizadevajo za dobrobit in napredek mes-
ta. Dobrobit mesta pa ni le v tem, da zbira zaklade, da ima močne zido-
ve, lepe hiše, mnogo topov in oklepov. Še huje, kjer je tega v izobilju, pa
pride v roke norcev, je za mesto toliko slabše in škoda toliko večja. Za
mesto, njegovo blagostanje in moč so najpomembnejši številni dobri,
izobraženi, razumni, častni, dobro vzgojeni meščani; ti zmorejo potem
zbirati zaklade in dobrine, jih ohranjati in dobro upravljati. […]
Ker mesto potrebuje take ljudi in ker od povsod slišimo tožbe, da jih
primanjkuje, ne smemo čakati, da bodo zrasli sami od sebe. Ne moremo
jih izklesati iz kamna ne izrezljati iz lesa. Tudi Bog ne bo naredil čude-
ža, če si pri stvari lahko sami pomagamo z drugimi njegovimi darovi.
Sami se moramo potruditi in zbrati sredstva, da jih vzgojimo in uspo-
sobimo. Kajti kdo je kriv, da so zdaj v vseh mestih sposobni ljudje tako
na redko posejani, če ne oblasti, ki so pustile, da so mladi rasli kot les
v gozdu, in jih ni zanimalo, kako bi jih učili in vzgojili? Zato je les tako
grčast, da ni uporaben za gradnjo in je dober le za podkuriti.
Brez posvetnih oblasti ne gre. Toda ali bomo pustili, da vladajo samo
še cepci in grobijani, če pa lahko poskrbimo za boljše? To bi bilo ven-
dar barbarsko in nerazumno. Potem lahko naredimo za gospodarje kar
svinje in volkove, da bodo vladali tistim, ki nočejo premisliti, kaj po-
meni vladati ljudem. Prav tako je nečloveško in zlobno, če ne pridemo
dlje kot do stališča: mi hočemo vladati, kaj nas briga, kaj bo s tistimi,
197
