Page 200 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 200
prevod

ki pridejo za nami. Ljudje, ki mislijo pri vladanju samo na svojo korist
in čast, naj vladajo svinjam in psom, ne pa ljudem. Tudi če si z vso vne-
mo prizadevamo, da bi za vladanje vzgojili same dobre, izobražene in
usposobljene ljudi, bo še vedno dovolj muk in težav, kaj šele, če za to ni-
česar ne storimo.

»Da,« boš zopet ugovarjal, »če že moramo in hočemo imeti šole, kaj
nam koristi učenje latinščine, grščine, hebrejščine in tako imenovanih
svobodnih umetnosti.3 Za zveličanje nam zadostuje, da beremo Biblijo
in Božjo besedo v nemščini.« Odgovarjam: da, žal dobro vem, da mo-
ramo mi Nemci vedno biti in ostati beštije in neumne živali, kakor nas
imenujejo v sosednjih deželah, in to zasluženo. Čudim pa se, zakaj ne
rečemo kdaj tudi: kaj nam bodo svila, vino, začimbe in druge tuje stva-
ri, ko pa imamo sami v Nemčiji vina, žita, lanu,volne, lesa in kamna v
izobilju, ne le za hrano, ampak za povrh še za čast in okras. Zaničevali
bomo znanosti, umetnosti in jezike, ki nam niso v škodo, ampak nam
z večjim ugledom, častjo, koristnostjo in prednostjo služijo pri razu-
mevanju Svetega pisma in pri vodenju posvetne uprave. Ne bomo pa se
odrekli tujemu blagu, ki ni za nas niti nujno niti koristno, pa še odira-
jo nas z njegovimi visokim cenami. Se ne reče temu po pravici: »nem-
ški norci in beštije«? […]

Že zato, da bi ohranili zunanji posvetni red, svet potrebuje dobre,
sposobne moške in ženske. Moški morajo znati dobro vladati deželi in
ljudem, ženske morajo skrbeti za hišo in služinčad in skrbno vzgajati
otroke. Iz dečkov morajo zrasti taki možje in iz deklic take žene. Toda
za to je nujno dečke in deklice dobro poučevati in vzgajati […] Spet boš
rekel: »[D]a, vsakdo lahko sam tako uči in vzgaja svoje otroke«. In spet
odgovarjam: Lahko vidimo, kako se tako uči in vzgaja! In tudi če taka
vzgoja kar najbolje poteka in uspeva, iz nje ne pride kaj več od malo bolj
urejenega in spodobnega zunanjega obnašanja, v osnovi pa ostajajo kla-
de, ki ne znajo ničesar povedati in ne zmorejo nikomer ne svetovati ne
pomagati. Če pa mlade ljudi v šolah in drugod učijo in vzgajajo izobra-

3 Luther ima v mislih tako imenovane artes liberales, »svobodne umetnosti«, kamor
so v srednjem veku prištevali (in v šolah poučevali) »trojček« gramatike, logike in
retorike ter »četverček« glasbe, aritmetike, geometrije in astronomije. (Op. prev.)

198
   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205