Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 201
martin luther, philipp Melanchthon
ženi in olikani učitelji in učiteljice, ki učijo jezike, zgodovino in druge
znanosti, bodo slišali pripovedi in izreke iz vsega sveta, zvedeli, kaj se je
dogodilo temu ali onemu mestu, cesarstvu, knezu, možu ali ženi. Tako
bodo v kratkem času imeli pred seboj kot v ogledalu življenje in nehan
je, načrte in nasvete, uspehe in neuspehe vsega sveta. Iz tega bodo sami
zmogli lasten uvid in presojo ter se v strahu Božjem ustrezno vključiti v
tok sveta; iz zgodovine bodo izvedeli in spoznali, k čemu je treba v tem
zunanjem življenju stremeti in česa se izogibati, ter tudi drugim znali
ustrezno svetovati in vladati. Domača vzgoja brez šole nas lahko izuči
le na osnovi lastnih izkušenj. Toda preden bi na tak način dosegli mod-
rost, bi bili že stokrat mrtvi, pred tem pa bi vse življenje nepremišljeno
ravnali. Lastna izkušnja potrebuje mnogo časa.
Seveda morajo mladi skakati in tekati ali sploh početi nekaj, v če-
mer uživajo. Tega jim ni mogoče braniti; sploh ne bi bilo dobro, če bi
jim vse prepovedovali. Zakaj jim torej ne bi pripravili šol in približali
takih znanosti, ko pa je zdaj z Božjo milostjo vse tako urejeno, da se ot-
roci lahko učijo z užitkom in igro, pa naj gre za jezike in druge znanosti
in umetnosti ali zgodovino. Zdaj v šolah ni več vic in pekla s trpinčen
jem z deklinacijami in s konjugacijami, ko se ob vsem tepežu, trepetu,
strahu in stokanju nismo ničesar naučili. Če si vzamemo toliko časa in
truda, da otroke naučimo igrati karte, plesati in peti, zakaj si tisti ljudje,
ki to znajo in zmorejo, ne vzamejo toliko časa, da bi jih naučili branja
in drugih umetnosti, dokler so mladi ter imajo čas in veselje za to. Zase
lahko rečem: če bi imel otroke, bi se morali učiti ne le jezike in zgodo-
vino, temveč tudi petja in glasbe in vse matematike. […]
Moja želja je, da so otroci vsak dan uro ali dve v šoli, vsaj toliko časa
pa delajo doma in se učijo rokodelstva ali česa drugega, oboje skupaj to-
rej, dokler so še mladi in se lahko usposabljajo. Za kegljanje, igre z žogo,
tekanje in ravsanje tako in tako porabijo desetkrat več časa.
Prav tako naj ima tudi deklica toliko časa, da gre za uro ali dve v šolo
in vseeno opravi svoje naloge v hiši. Prespala, preplesala in preigrala bo
gotovo več časa. Manjka le volje in odločenosti za to, da bi mlade vzga-
jali in z dobrimi ljudmi nudili svetu pomoč in nasvet. Hudič ima raje
199
ženi in olikani učitelji in učiteljice, ki učijo jezike, zgodovino in druge
znanosti, bodo slišali pripovedi in izreke iz vsega sveta, zvedeli, kaj se je
dogodilo temu ali onemu mestu, cesarstvu, knezu, možu ali ženi. Tako
bodo v kratkem času imeli pred seboj kot v ogledalu življenje in nehan
je, načrte in nasvete, uspehe in neuspehe vsega sveta. Iz tega bodo sami
zmogli lasten uvid in presojo ter se v strahu Božjem ustrezno vključiti v
tok sveta; iz zgodovine bodo izvedeli in spoznali, k čemu je treba v tem
zunanjem življenju stremeti in česa se izogibati, ter tudi drugim znali
ustrezno svetovati in vladati. Domača vzgoja brez šole nas lahko izuči
le na osnovi lastnih izkušenj. Toda preden bi na tak način dosegli mod-
rost, bi bili že stokrat mrtvi, pred tem pa bi vse življenje nepremišljeno
ravnali. Lastna izkušnja potrebuje mnogo časa.
Seveda morajo mladi skakati in tekati ali sploh početi nekaj, v če-
mer uživajo. Tega jim ni mogoče braniti; sploh ne bi bilo dobro, če bi
jim vse prepovedovali. Zakaj jim torej ne bi pripravili šol in približali
takih znanosti, ko pa je zdaj z Božjo milostjo vse tako urejeno, da se ot-
roci lahko učijo z užitkom in igro, pa naj gre za jezike in druge znanosti
in umetnosti ali zgodovino. Zdaj v šolah ni več vic in pekla s trpinčen
jem z deklinacijami in s konjugacijami, ko se ob vsem tepežu, trepetu,
strahu in stokanju nismo ničesar naučili. Če si vzamemo toliko časa in
truda, da otroke naučimo igrati karte, plesati in peti, zakaj si tisti ljudje,
ki to znajo in zmorejo, ne vzamejo toliko časa, da bi jih naučili branja
in drugih umetnosti, dokler so mladi ter imajo čas in veselje za to. Zase
lahko rečem: če bi imel otroke, bi se morali učiti ne le jezike in zgodo-
vino, temveč tudi petja in glasbe in vse matematike. […]
Moja želja je, da so otroci vsak dan uro ali dve v šoli, vsaj toliko časa
pa delajo doma in se učijo rokodelstva ali česa drugega, oboje skupaj to-
rej, dokler so še mladi in se lahko usposabljajo. Za kegljanje, igre z žogo,
tekanje in ravsanje tako in tako porabijo desetkrat več časa.
Prav tako naj ima tudi deklica toliko časa, da gre za uro ali dve v šolo
in vseeno opravi svoje naloge v hiši. Prespala, preplesala in preigrala bo
gotovo več časa. Manjka le volje in odločenosti za to, da bi mlade vzga-
jali in z dobrimi ljudmi nudili svetu pomoč in nasvet. Hudič ima raje
199
