Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 68
razprave, študije
vzhod – latinski zahod je bil zelo pomemben, ker je ustvarjal pogoje za
literarni stik med grško-bizantinsko literarno tradicijo na eni in rimsko-
-latinsko na drugi. Druga določnica pa je bilo prevajanje iz grščine in/
ali latinščine v vernakularne jezike. In o slednjem je najti tri pomembne
predgovore, ki razkrivajo obseg razumevanja in način ugledovanja pre-
vajalske problematike pri prevajanju Svetega pisma v sredn jem veku.
I
Prvi predgovor je ohranjen zgolj kot fragment večjega spisa, morda
traktata, in je pripisan Konstantinu Filozofu – Cirilu. V izdajah se po-
navadi naslavlja s Sv. Konstantina – Cirila predgovor k slovanskemu pre
vodu evangeliarja. Spis naj bi nastal med 863 in 14. februarjem 869, ko je
Konstantin v Rimu umrl. Če je besedilo prišlo izpod peresa koga iz kro-
ga okoli Metodijevih učencev Klementa in Nauma, tedaj je moč njegov
nastanek datirati okoli leta 895.
II
V približno istem času so nastali tudi predgovori, ki jih je Otfried
von Weissenburg (800–875) napisal k verzificiranemu prevodu evange-
lijev, imenovanem Evangelienbuch.4 Slednji je napisan v frankovskem
veljal za najboljšega tedanjega poznavalca grščine in razmer v grški cerkvi. Med
drugim je odločilno posegel v spor s carigrajskim patriarhom Fotijem in v latin-
ščino prevedel sklepe obeh carigrajskih sinod, in sicer sinode (l. 867), ki ji je pred-
sedoval Fotij (slednji je na njej izobčil papeža Nikolaja I.), in druge v letih 869–
870. Erigena pa je bil znamenit zaradi svojega odličnega znanja grščine in latinšči-
ne (Alfred Veliki ga je povabil na novoustanovljeno univerzo v Oxfordu), zaradi
temeljitega poznavanja Platona, Aristotela in predvsem grške patristike. Prevedel
je spise Psevdodionizija Areopagita, Gregorja iz Nise in drugih ter bil tako prvi, ki
je te grške cerkvene očete naredil dostopne zahodnemu kulturnemu krogu, poleg
tega pa je bil Erigena prvi, ki je v srednjem veku izdelal celovit filozofski sistem, ki
je temeljil na neoplatonizmu.
4 Heidelberški rokopis je v digitalni podobi dostopen na: https://digi.ub.uni-heidel-
berg.de/diglit/cpl52. Digitalna podoba freisinškega kodeksa BSB Cgm 14 je dos-
topna na: http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0009/bsb00094618/images/
Velja omeniti, da je Otfriedov Evangelienbuch izdal tudi Matija Vlačić, in sicer
66
vzhod – latinski zahod je bil zelo pomemben, ker je ustvarjal pogoje za
literarni stik med grško-bizantinsko literarno tradicijo na eni in rimsko-
-latinsko na drugi. Druga določnica pa je bilo prevajanje iz grščine in/
ali latinščine v vernakularne jezike. In o slednjem je najti tri pomembne
predgovore, ki razkrivajo obseg razumevanja in način ugledovanja pre-
vajalske problematike pri prevajanju Svetega pisma v sredn jem veku.
I
Prvi predgovor je ohranjen zgolj kot fragment večjega spisa, morda
traktata, in je pripisan Konstantinu Filozofu – Cirilu. V izdajah se po-
navadi naslavlja s Sv. Konstantina – Cirila predgovor k slovanskemu pre
vodu evangeliarja. Spis naj bi nastal med 863 in 14. februarjem 869, ko je
Konstantin v Rimu umrl. Če je besedilo prišlo izpod peresa koga iz kro-
ga okoli Metodijevih učencev Klementa in Nauma, tedaj je moč njegov
nastanek datirati okoli leta 895.
II
V približno istem času so nastali tudi predgovori, ki jih je Otfried
von Weissenburg (800–875) napisal k verzificiranemu prevodu evange-
lijev, imenovanem Evangelienbuch.4 Slednji je napisan v frankovskem
veljal za najboljšega tedanjega poznavalca grščine in razmer v grški cerkvi. Med
drugim je odločilno posegel v spor s carigrajskim patriarhom Fotijem in v latin-
ščino prevedel sklepe obeh carigrajskih sinod, in sicer sinode (l. 867), ki ji je pred-
sedoval Fotij (slednji je na njej izobčil papeža Nikolaja I.), in druge v letih 869–
870. Erigena pa je bil znamenit zaradi svojega odličnega znanja grščine in latinšči-
ne (Alfred Veliki ga je povabil na novoustanovljeno univerzo v Oxfordu), zaradi
temeljitega poznavanja Platona, Aristotela in predvsem grške patristike. Prevedel
je spise Psevdodionizija Areopagita, Gregorja iz Nise in drugih ter bil tako prvi, ki
je te grške cerkvene očete naredil dostopne zahodnemu kulturnemu krogu, poleg
tega pa je bil Erigena prvi, ki je v srednjem veku izdelal celovit filozofski sistem, ki
je temeljil na neoplatonizmu.
4 Heidelberški rokopis je v digitalni podobi dostopen na: https://digi.ub.uni-heidel-
berg.de/diglit/cpl52. Digitalna podoba freisinškega kodeksa BSB Cgm 14 je dos-
topna na: http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0009/bsb00094618/images/
Velja omeniti, da je Otfriedov Evangelienbuch izdal tudi Matija Vlačić, in sicer
66
