Page 105 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 105
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
ter v povezavi s tem tudi nove naèine in tehnike igranja.10 Znameniti kitarist, skladatelj in
pedagog Francisco de Asis Tárrega Eixea (1852–1909) je bil med prvimi, ki je svoj naèin
in tehniko igranja povezal z revolucionarno gradnjo kitar v drugi polovici 19. stoletja.
Kitari je posvetil številna dela in etude ter vzgojil generacijo sijajnih kitaristov, kot so
Emilio Pujol, Miguel Llobet, Rita Brondi, Daniel Fortea, Alberto Obregón in drugi, ki so
nadaljevali njegovo delo.11 Leta 1934 je Emilio Pujol (1886–1980) izdal prvega od štirih
zvezkov kitarske šole Escuela Razonada de la Guitarra, ki so nastali po metodah
njegovega uèitelja, znamenitega Tárrege.12 Sredi 19. stoletja so številni zahodno-evropski
konservatoriji e uvedli pouk kitare, pred tem pa so se številni kitarski navdušenci
izobra evali v privatni re iji ali pa so bili samouki.13 V 20. stoletju so Andrés Segovia
(1893–1987), Abel Carlevaro (1916–2001), Paco de Lucia (1947–2014) in drugi s svojimi
virtuoznimi nastopi, literaturo in uèbeniki še naprej utirali pot kitari. Vse to uspešno
nadaljujejo mlajše generacije kitaristov in s tem pomembno prispevajo k prepoznavnosti
in ugledu, ki ga kitara u iva v sodobnosti.
Prvi pojavi kitare na slovenskih tleh
Prve pojave kitare na naših tleh raziskujemo predvsem s preuèevanjem pisnih in likovnih
virov, med katerimi je najpomembnejša freska z gradu Podsreda, ki naj bi nastala v 16.
stoletju14 in predstavlja najstarejši doslej znani primer upodobitve kitarskih glasbil na
slovenskih tleh.15 Nahaja se na fasadi ob stopnišèu notranjega dela vzhodnega trakta
gradu. Motiv prikazuje dve krilati figuri, obrnjeni druga proti drugi, od katerih ima ena v
rokah glasbilo tipa kitare. Zanimiv podatek o obstoju kitare na naših tleh e konec 15.
stoletja izvemo iz popotnega dnevnika tajnika oglejskega patriarha Paola Santonina, v
katerem piše, da so se 3. septembra leta 1486 ustavili v Tr ièu in po veèerji zapeli ob
spremljavi kitare.16 Iz ohranjene dokumentacije Academije philharmonicorum izvemo o
instrumentih, ki so bili v rabi na naših tleh v 18. stoletju, med njimi pa je omenjena tudi
kitara.17 Kasneje zasledimo, da je med èlane Filharmoniène dru be kmalu po njeni
ustanovitvi pristopil Alojz Pešek (Peschek), ki je pouèeval kitaro in imel leta 1822 v
Ljubljani celo svoj koncert.18 V prvi polovici 19. stoletja je kitara še enkrat omenjena.
Jo ef Bo iè (Josef Bosizio), èlan ljubljanske Filharmoniène dru be, ki je pisal plese za
prireditve Stanovskega gledališèa, je za tak ples priredil delo èeškega skladatelja in
klavirskega virtuoza Ignaza Moschelesa Sextur za violino, violo, violonèelo, flavto,
10 Alexander Bellow, The Illustrated History of the Guitar, n. d., str. 181.
11 Tom Evans in Mary A. Evans, Guitars : music, history, construction and players : from the Renaissance to
rock, n. d., str. 122.
12 Prav tam, 161, str. 162.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete Ljubljana, 1995, str. 101.
14 Ivan Stopar, Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri, Celje: ZVNKD, 1999, str. 43.
15 Darja Koter, Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda, iz dokumentacije Kozjanski park,
pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014.
16 Giuseppe Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487,
Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana, 1943, str. 187–188.
17 Dragotin Cvetko, Academia Philharmonicorum Labacensis, Ljubljana: Cankarjeva zalo ba, 1962, str.
65.
18 Dragotin Cvetko, Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1955,
str. 140.
105
ter v povezavi s tem tudi nove naèine in tehnike igranja.10 Znameniti kitarist, skladatelj in
pedagog Francisco de Asis Tárrega Eixea (1852–1909) je bil med prvimi, ki je svoj naèin
in tehniko igranja povezal z revolucionarno gradnjo kitar v drugi polovici 19. stoletja.
Kitari je posvetil številna dela in etude ter vzgojil generacijo sijajnih kitaristov, kot so
Emilio Pujol, Miguel Llobet, Rita Brondi, Daniel Fortea, Alberto Obregón in drugi, ki so
nadaljevali njegovo delo.11 Leta 1934 je Emilio Pujol (1886–1980) izdal prvega od štirih
zvezkov kitarske šole Escuela Razonada de la Guitarra, ki so nastali po metodah
njegovega uèitelja, znamenitega Tárrege.12 Sredi 19. stoletja so številni zahodno-evropski
konservatoriji e uvedli pouk kitare, pred tem pa so se številni kitarski navdušenci
izobra evali v privatni re iji ali pa so bili samouki.13 V 20. stoletju so Andrés Segovia
(1893–1987), Abel Carlevaro (1916–2001), Paco de Lucia (1947–2014) in drugi s svojimi
virtuoznimi nastopi, literaturo in uèbeniki še naprej utirali pot kitari. Vse to uspešno
nadaljujejo mlajše generacije kitaristov in s tem pomembno prispevajo k prepoznavnosti
in ugledu, ki ga kitara u iva v sodobnosti.
Prvi pojavi kitare na slovenskih tleh
Prve pojave kitare na naših tleh raziskujemo predvsem s preuèevanjem pisnih in likovnih
virov, med katerimi je najpomembnejša freska z gradu Podsreda, ki naj bi nastala v 16.
stoletju14 in predstavlja najstarejši doslej znani primer upodobitve kitarskih glasbil na
slovenskih tleh.15 Nahaja se na fasadi ob stopnišèu notranjega dela vzhodnega trakta
gradu. Motiv prikazuje dve krilati figuri, obrnjeni druga proti drugi, od katerih ima ena v
rokah glasbilo tipa kitare. Zanimiv podatek o obstoju kitare na naših tleh e konec 15.
stoletja izvemo iz popotnega dnevnika tajnika oglejskega patriarha Paola Santonina, v
katerem piše, da so se 3. septembra leta 1486 ustavili v Tr ièu in po veèerji zapeli ob
spremljavi kitare.16 Iz ohranjene dokumentacije Academije philharmonicorum izvemo o
instrumentih, ki so bili v rabi na naših tleh v 18. stoletju, med njimi pa je omenjena tudi
kitara.17 Kasneje zasledimo, da je med èlane Filharmoniène dru be kmalu po njeni
ustanovitvi pristopil Alojz Pešek (Peschek), ki je pouèeval kitaro in imel leta 1822 v
Ljubljani celo svoj koncert.18 V prvi polovici 19. stoletja je kitara še enkrat omenjena.
Jo ef Bo iè (Josef Bosizio), èlan ljubljanske Filharmoniène dru be, ki je pisal plese za
prireditve Stanovskega gledališèa, je za tak ples priredil delo èeškega skladatelja in
klavirskega virtuoza Ignaza Moschelesa Sextur za violino, violo, violonèelo, flavto,
10 Alexander Bellow, The Illustrated History of the Guitar, n. d., str. 181.
11 Tom Evans in Mary A. Evans, Guitars : music, history, construction and players : from the Renaissance to
rock, n. d., str. 122.
12 Prav tam, 161, str. 162.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete Ljubljana, 1995, str. 101.
14 Ivan Stopar, Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri, Celje: ZVNKD, 1999, str. 43.
15 Darja Koter, Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda, iz dokumentacije Kozjanski park,
pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014.
16 Giuseppe Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487,
Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana, 1943, str. 187–188.
17 Dragotin Cvetko, Academia Philharmonicorum Labacensis, Ljubljana: Cankarjeva zalo ba, 1962, str.
65.
18 Dragotin Cvetko, Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1955,
str. 140.
105
