Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 110
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
izobra evanjem v tujem jeziku.36 Gojenci kitarskega oddelka so z deli kitarskih klasikov
obèasno nastopali na šolskih produkcijah bodisi individualno, v komornih zasedbah ali pa
v orkestru ter s tem prispevali k prepoznavnosti kitare na Slovenskem.37
V ljubljanski Glasbeni matici, tokrat na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji, je
pouk kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42. Kitaro je pouèeval Stanko Prek, takrat
med Slovenci edini visoko šolani kitarist.38 Zaradi velikega zanimanja za uèenje kitare, so
bili v zavodu e prvo leto primorani razpisati sprejemne izpite. Prijavilo se je 22
kandidatov, izmed katerih so bili le štirje sprejeti v zavod, ostale pa so preusmerili v
Glasbeno šolo Sloga.39 Med sprejetimi uèenci je bil tudi Karel Hladky (1916–1962),
kasneje priznani slovenski kitarist, skladatelj in glasbeni pedagog, pa tudi Pavla Buh in
Janez Ovsec. Slednja sta bila med letoma 1938 in 1940 e Prekova uèenca, ko sta se
izobra evala v ni ji šoli ljubljanske Glasbene matice in Glasbeni šoli Sloga. Med vsemi
štirimi kandidati je bil Hladky edini vpisan neposredno v 3. razred, ob zakljuèku šolskega
leta pa tudi edini ocenjen z odlièno oceno. Leto kasneje šolanja kitare ni nadaljeval zaradi
internacije v taborišèe Gonars.40 Sicer pa je pouk kitare na Srednji glasbeni šoli potekal
dvakrat tedensko po 20 minut. Gojenci kitarskega oddelka so v šolskem letu 1943/44 prviè
interno nastopili s solistiènimi toèkami in v komornih zasedbah, s programom pa so
pokazali zavidljivo raven kitarskega znanja ter velik napredek v igranju kitare na
Slovenskem.41
V ostalih veèjih mestih naše domovine so ob prihodu nemškega okupatorja glasbene šole
za nekaj èasa prenehale delovati. Ponekod na Gorenjskem in Štajerskem so prostore
slovenskih glasbenih šol zavzeli Nemci in tam ustanovili svojo glasbeno šolo, imenovano
Musikschule für Jugend und Volk.42 Uèitelji so bili veèinoma nemške narodnosti, zato je
pouk potekal izkljuèno v nemškem jeziku. Klasièna glasbila so pouèevali strokovno
usposobljeni uèitelji, ljudska glasbila, med katera je bila skupaj s harmoniko, kljunasto
flavto in citrami razvršèena tudi kitara, pa poleg njih tudi glasbeniki ljubitelji.43
V Kranju je nemški okupator leta 1943 obnovil prostore glasbene šole, v njih pa se je
istega leta naselila in s poukom prièela podru nica celovškega konservatorija. Uèitelji iz
Celovca so gojili predvsem skupinsko igro, pouèevali pa tudi kitaro.44 Med letoma 1941 in
36 Franc Podbregar, »Nekdanji zborovodja in predsednik pripoveduje«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., str.
15.
37 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7.1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
38 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7. 1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
39 Prek je soèasno s pouèevanjem kitare nadaljeval študij kompozicije na pedagoškem oddelku Glasbene
akademije in leta 1944 diplomiral v razredu profesorja Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973).
40 Prav tam, 23. Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, n. d., str. 11, 15. Mlada
Sloga, letnik III., št. 4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 37–38.
41 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 101–102.
42 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, str. 372.
43 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, Ptuj: Šolski odbor
glasbene šole, 1959, str. 34.
44 Kunst-Dolgan Lilijana, »Oris razvoja glasbene šole Kranj«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 32.
110
izobra evanjem v tujem jeziku.36 Gojenci kitarskega oddelka so z deli kitarskih klasikov
obèasno nastopali na šolskih produkcijah bodisi individualno, v komornih zasedbah ali pa
v orkestru ter s tem prispevali k prepoznavnosti kitare na Slovenskem.37
V ljubljanski Glasbeni matici, tokrat na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji, je
pouk kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42. Kitaro je pouèeval Stanko Prek, takrat
med Slovenci edini visoko šolani kitarist.38 Zaradi velikega zanimanja za uèenje kitare, so
bili v zavodu e prvo leto primorani razpisati sprejemne izpite. Prijavilo se je 22
kandidatov, izmed katerih so bili le štirje sprejeti v zavod, ostale pa so preusmerili v
Glasbeno šolo Sloga.39 Med sprejetimi uèenci je bil tudi Karel Hladky (1916–1962),
kasneje priznani slovenski kitarist, skladatelj in glasbeni pedagog, pa tudi Pavla Buh in
Janez Ovsec. Slednja sta bila med letoma 1938 in 1940 e Prekova uèenca, ko sta se
izobra evala v ni ji šoli ljubljanske Glasbene matice in Glasbeni šoli Sloga. Med vsemi
štirimi kandidati je bil Hladky edini vpisan neposredno v 3. razred, ob zakljuèku šolskega
leta pa tudi edini ocenjen z odlièno oceno. Leto kasneje šolanja kitare ni nadaljeval zaradi
internacije v taborišèe Gonars.40 Sicer pa je pouk kitare na Srednji glasbeni šoli potekal
dvakrat tedensko po 20 minut. Gojenci kitarskega oddelka so v šolskem letu 1943/44 prviè
interno nastopili s solistiènimi toèkami in v komornih zasedbah, s programom pa so
pokazali zavidljivo raven kitarskega znanja ter velik napredek v igranju kitare na
Slovenskem.41
V ostalih veèjih mestih naše domovine so ob prihodu nemškega okupatorja glasbene šole
za nekaj èasa prenehale delovati. Ponekod na Gorenjskem in Štajerskem so prostore
slovenskih glasbenih šol zavzeli Nemci in tam ustanovili svojo glasbeno šolo, imenovano
Musikschule für Jugend und Volk.42 Uèitelji so bili veèinoma nemške narodnosti, zato je
pouk potekal izkljuèno v nemškem jeziku. Klasièna glasbila so pouèevali strokovno
usposobljeni uèitelji, ljudska glasbila, med katera je bila skupaj s harmoniko, kljunasto
flavto in citrami razvršèena tudi kitara, pa poleg njih tudi glasbeniki ljubitelji.43
V Kranju je nemški okupator leta 1943 obnovil prostore glasbene šole, v njih pa se je
istega leta naselila in s poukom prièela podru nica celovškega konservatorija. Uèitelji iz
Celovca so gojili predvsem skupinsko igro, pouèevali pa tudi kitaro.44 Med letoma 1941 in
36 Franc Podbregar, »Nekdanji zborovodja in predsednik pripoveduje«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., str.
15.
37 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7.1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
38 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7. 1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
39 Prek je soèasno s pouèevanjem kitare nadaljeval študij kompozicije na pedagoškem oddelku Glasbene
akademije in leta 1944 diplomiral v razredu profesorja Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973).
40 Prav tam, 23. Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, n. d., str. 11, 15. Mlada
Sloga, letnik III., št. 4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 37–38.
41 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 101–102.
42 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, str. 372.
43 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, Ptuj: Šolski odbor
glasbene šole, 1959, str. 34.
44 Kunst-Dolgan Lilijana, »Oris razvoja glasbene šole Kranj«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 32.
110
