Page 106 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 106
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
klarinet in kitaro.19 Kasneje kitara v javnem glasbenem ivljenju ni veè omenjena, kar pa
ne pomeni, da je med Slovenci ni bilo. Njeno mesto je bilo predvsem znotraj zakljuèenih
dru b, kjer je slu ila kot spremljevalno glasbilo k petju, kot solistièno glasbilo pa se ji vse
do prve polovice 20. stoletja v našem prostoru ni uspelo uveljaviti.
Obdobje med obema vojnama
V obdobju med obema vojnama se je na Slovenskem okrepilo zanimanje za kitaro.
Posledièno so se na naših tleh pojavila prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s
kitarami,20 pa tudi prve glasbene šole, v katerih so pouèevali kitaro.21 Svoj prispevek k
prepoznavnosti tega šest- strunskega glasbila na Slovenskem je dodal slovenski kitarist,
pedagog in skladatelj Stanko Prek (1915–1999), ki je 3. oktobra leta 1938 v mali dvorani
Slovenske filharmonije v Ljubljani izvedel prvi solistièni koncert klasiène kitare.22
Sliki 1 in 2: Koncertni list Kitarskega solistiènega veèera z dne 3. oktobra 1938
Vir: osebni arhiv
Po koncu prve svetovne vojne je na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se
zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro, igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s
pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma uèbenikov. To je spodbudilo slovenskega glasbenika
in pedagoga, kitarskega samouka Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal
prvo slovensko šolo oziroma uèbenik za kitaro z naslovom Kitarska šola za zaèetnike,
namenjena zlasti spremljavi petja.23 Šola je izšla istega leta v Ljubljani v zalo bi Minke
Modic (1886–1965), ki se je poleg zalo ništva ukvarjala tudi s prodajo glasbil ter imela v
19 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., 286. Videno tudi Dragotin Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1959, str. 298.
20 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, Beograd: Prosveta, 2012, str. 378.
21 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 357. Videno tudi Ljudmil Rus,
Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 290.
22 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
23 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, Ljubljana: Minka Modic, 1925, str. 3.
106
klarinet in kitaro.19 Kasneje kitara v javnem glasbenem ivljenju ni veè omenjena, kar pa
ne pomeni, da je med Slovenci ni bilo. Njeno mesto je bilo predvsem znotraj zakljuèenih
dru b, kjer je slu ila kot spremljevalno glasbilo k petju, kot solistièno glasbilo pa se ji vse
do prve polovice 20. stoletja v našem prostoru ni uspelo uveljaviti.
Obdobje med obema vojnama
V obdobju med obema vojnama se je na Slovenskem okrepilo zanimanje za kitaro.
Posledièno so se na naših tleh pojavila prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s
kitarami,20 pa tudi prve glasbene šole, v katerih so pouèevali kitaro.21 Svoj prispevek k
prepoznavnosti tega šest- strunskega glasbila na Slovenskem je dodal slovenski kitarist,
pedagog in skladatelj Stanko Prek (1915–1999), ki je 3. oktobra leta 1938 v mali dvorani
Slovenske filharmonije v Ljubljani izvedel prvi solistièni koncert klasiène kitare.22
Sliki 1 in 2: Koncertni list Kitarskega solistiènega veèera z dne 3. oktobra 1938
Vir: osebni arhiv
Po koncu prve svetovne vojne je na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se
zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro, igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s
pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma uèbenikov. To je spodbudilo slovenskega glasbenika
in pedagoga, kitarskega samouka Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal
prvo slovensko šolo oziroma uèbenik za kitaro z naslovom Kitarska šola za zaèetnike,
namenjena zlasti spremljavi petja.23 Šola je izšla istega leta v Ljubljani v zalo bi Minke
Modic (1886–1965), ki se je poleg zalo ništva ukvarjala tudi s prodajo glasbil ter imela v
19 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., 286. Videno tudi Dragotin Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 1959, str. 298.
20 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, Beograd: Prosveta, 2012, str. 378.
21 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 357. Videno tudi Ljudmil Rus,
Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 290.
22 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
23 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, Ljubljana: Minka Modic, 1925, str. 3.
106
