Page 108 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 108
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
prenehala.26 S strani okupatorja je bil unièen ves inventar šole, vkljuèno z vsemi zapisniki
in ostalo dokumentacijo,27 zato èasovnice pouèevanja kitare v glasbeni šoli
eleznièarskega društva Drava ne moremo natanèno opredeliti. Iz èasopisnih èlankov, ki
so poroèali o uspešnih javnih produkcijah glasbene šole, je moè sklepati, da so s poukom
kitare prièeli najkasneje v šolskem letu 1933/34 in jo pouèevali vsaj do leta 1936. Na
produkciji, ki je potekala 16. junija 1934 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, sta
nastopila dva kitarista,28 na zakljuèni produkciji 22. maja 1936 pa pet kitaristov in en
mandolinist. Obe glasbili je pouèeval »gospod Bla iè«.29
V tridesetih leti prejšnjega stoletja so s pouèevanjem kitare prièeli tudi v Glasbeni šoli
Sloga. Šolo je konec leta 1926 ustanovilo Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga.
Sprva so èlani društva imenovali šolo »narašèajska šola«, v njej pa se je 6 gojencev uèilo
igranja klavirja. e po nekaj mesecih se je število poveèalo in prvo leto je uspešno
dokonèalo letnik 8 gojencev, med njimi ni bilo kitaristov.30 Iz arhivskih virov, s katerimi
razpolagamo, letnice uvedbe kitarskega oddelka ne moremo natanèno opredeliti, lahko pa
trdimo, da se je to zgodilo najkasneje leta 1938. V glasilu glasbene šole Mlada Sloga z dne
1. novembra 1938 je objavljena kronika šole, iz katere ugotovimo, da je bilo 31. oktobra
1938 v glasbeno šolo vpisanih 216 gojencev, od tega se je jih 9 uèilo kitaro.31 Število
gojencev je doseglo višek v šolskem letu 1940/41, ko jih je bilo vpisanih pribli no 380,
med njimi 12 kitaristov.32 Na šolskih produkcijah so obèasno sodelovali tudi gojenci
kitarskega oddelka ter z deli priznanih kitaristov in skladateljev, kot so Leonard de Call,
Heinrich Albert, Johan Kaspar Mertz, ter tudi z deli njihovega uèitelja Stanka Preka,
pokazali usmerjenost in raven izobra evanja kitare na Slovenskem konec tridesetih let
prejšnjega stoletja.33 V šolskem letu 1938/39 so zgolj za eno leto izvajali pouk kitare tudi v
glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice, ki ga je obiskovalo 8 gojencev.34
Tako v Glasbeni šoli Sloga kot tudi v ljubljanski Glasbeni matici je kitaro pouèeval Stanko
Prek, najvidnejši predstavnik slovenske kitaristike iz prve polovice 20. stoletja. Po maturi
je nekaj èasa študiral solopetje in kot samouk igral kitaro. Leta 1940 se je vpisal na
kompozicijski oddelek Akademije za glasbo v Ljubljani ter izobra evanje, zaradi elje po
poglobljenem znanju kitare, po enem letu prekinil. Kasneje se je zasebno izobra eval pri
priznanemu kitaristu, skladatelju in pedagogu Heinrichu Albertu (1870–1950); med
letoma 1940 in 1941 pa študiral kitaro na Dr avni glasbeni akademiji v Münchnu ter
diplomiral 5. julija 1941 pod mentorstvom profesorja Josefa Eitelea. Za študij kitare sta ga
26 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva ‘Drava‘«, Srednja glasbena šola
Maribor - 10 let v svobodi, Maribor: SGŠ, 1955, str. 23–24.
27 Prav tam.
28 B. p., »Produkcija Glasbene šole ‘Drave’«, Mariborski veèernik »Jutra«, 16. 6. 1934, št. 137, str. 3.
29 B. p., »Javni nastopi Glasbene šole narodno- eleznièarskega glasbenega društva »Drave« v Mariboru«,
Mariborski veèernik »Jutra«, 28. 5. 1936, št. 121, str. 2.
30 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Ro anc, Ljubljana: SKUD Tine Ro anc,
1955, 17–20. Simon Danev, »Spomini na prvih 12 let«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., str. 16,17.
31 Mlada Sloga, letnik I., št. 2, Ljubljana, 1. november 1938, str. 14.
32 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., 19. Mlada Sloga, letnik III., št.
4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 36–40.
33 Mlada Sloga, letnik III., št. 2, Ljubljana, februar 1941, str. 23, 24.
34 Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, Ljubljana: Glasbena Matica v Ljubljani,
1939, 10–20. Letno poroèilo za poslovno dobo 1939 in za šolsko leto 1939/40, Ljubljana: Glasbena
Matica v Ljubljani, 1940, str. 5.
108
prenehala.26 S strani okupatorja je bil unièen ves inventar šole, vkljuèno z vsemi zapisniki
in ostalo dokumentacijo,27 zato èasovnice pouèevanja kitare v glasbeni šoli
eleznièarskega društva Drava ne moremo natanèno opredeliti. Iz èasopisnih èlankov, ki
so poroèali o uspešnih javnih produkcijah glasbene šole, je moè sklepati, da so s poukom
kitare prièeli najkasneje v šolskem letu 1933/34 in jo pouèevali vsaj do leta 1936. Na
produkciji, ki je potekala 16. junija 1934 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, sta
nastopila dva kitarista,28 na zakljuèni produkciji 22. maja 1936 pa pet kitaristov in en
mandolinist. Obe glasbili je pouèeval »gospod Bla iè«.29
V tridesetih leti prejšnjega stoletja so s pouèevanjem kitare prièeli tudi v Glasbeni šoli
Sloga. Šolo je konec leta 1926 ustanovilo Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga.
Sprva so èlani društva imenovali šolo »narašèajska šola«, v njej pa se je 6 gojencev uèilo
igranja klavirja. e po nekaj mesecih se je število poveèalo in prvo leto je uspešno
dokonèalo letnik 8 gojencev, med njimi ni bilo kitaristov.30 Iz arhivskih virov, s katerimi
razpolagamo, letnice uvedbe kitarskega oddelka ne moremo natanèno opredeliti, lahko pa
trdimo, da se je to zgodilo najkasneje leta 1938. V glasilu glasbene šole Mlada Sloga z dne
1. novembra 1938 je objavljena kronika šole, iz katere ugotovimo, da je bilo 31. oktobra
1938 v glasbeno šolo vpisanih 216 gojencev, od tega se je jih 9 uèilo kitaro.31 Število
gojencev je doseglo višek v šolskem letu 1940/41, ko jih je bilo vpisanih pribli no 380,
med njimi 12 kitaristov.32 Na šolskih produkcijah so obèasno sodelovali tudi gojenci
kitarskega oddelka ter z deli priznanih kitaristov in skladateljev, kot so Leonard de Call,
Heinrich Albert, Johan Kaspar Mertz, ter tudi z deli njihovega uèitelja Stanka Preka,
pokazali usmerjenost in raven izobra evanja kitare na Slovenskem konec tridesetih let
prejšnjega stoletja.33 V šolskem letu 1938/39 so zgolj za eno leto izvajali pouk kitare tudi v
glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice, ki ga je obiskovalo 8 gojencev.34
Tako v Glasbeni šoli Sloga kot tudi v ljubljanski Glasbeni matici je kitaro pouèeval Stanko
Prek, najvidnejši predstavnik slovenske kitaristike iz prve polovice 20. stoletja. Po maturi
je nekaj èasa študiral solopetje in kot samouk igral kitaro. Leta 1940 se je vpisal na
kompozicijski oddelek Akademije za glasbo v Ljubljani ter izobra evanje, zaradi elje po
poglobljenem znanju kitare, po enem letu prekinil. Kasneje se je zasebno izobra eval pri
priznanemu kitaristu, skladatelju in pedagogu Heinrichu Albertu (1870–1950); med
letoma 1940 in 1941 pa študiral kitaro na Dr avni glasbeni akademiji v Münchnu ter
diplomiral 5. julija 1941 pod mentorstvom profesorja Josefa Eitelea. Za študij kitare sta ga
26 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva ‘Drava‘«, Srednja glasbena šola
Maribor - 10 let v svobodi, Maribor: SGŠ, 1955, str. 23–24.
27 Prav tam.
28 B. p., »Produkcija Glasbene šole ‘Drave’«, Mariborski veèernik »Jutra«, 16. 6. 1934, št. 137, str. 3.
29 B. p., »Javni nastopi Glasbene šole narodno- eleznièarskega glasbenega društva »Drave« v Mariboru«,
Mariborski veèernik »Jutra«, 28. 5. 1936, št. 121, str. 2.
30 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Ro anc, Ljubljana: SKUD Tine Ro anc,
1955, 17–20. Simon Danev, »Spomini na prvih 12 let«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., str. 16,17.
31 Mlada Sloga, letnik I., št. 2, Ljubljana, 1. november 1938, str. 14.
32 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Ro anc, n. d., 19. Mlada Sloga, letnik III., št.
4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 36–40.
33 Mlada Sloga, letnik III., št. 2, Ljubljana, februar 1941, str. 23, 24.
34 Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, Ljubljana: Glasbena Matica v Ljubljani,
1939, 10–20. Letno poroèilo za poslovno dobo 1939 in za šolsko leto 1939/40, Ljubljana: Glasbena
Matica v Ljubljani, 1940, str. 5.
108
