Page 107 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 107
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
Ljubljani manjšo tovarno za proizvodnjo in popravilo brenkal.24 Prvi slovenski kitarski
uèbenik, sestavljen iz dveh delov, je napisan pregledno, sistematièno urejeno ter ka e na
potrebo po ustrezni literaturi oziroma na usmerjenost kitaristov v danem èasu na
Slovenskem. Prvi del, izrazito teoretièen, obsega 34 strani, drugi pa je praktièno zasnovan,
na 56 straneh, s številnimi vajami in krajšimi skladbami. Uporabniki uèbenika tako poleg
kitarskih osnov pridobijo ogromno znanja iz glasbene teorije, kar kasneje znajo uporabiti
v praksi. V kratkem uvodu avtor pojasni vzroke za nastanek ter namen kitarske šole:
»Slovenci nimamo za kitaro šole, ki bi pomagala zaèetniku preko prvih te koè. Namen
mojega dela pa ni podati snovi za dosego višje tehnike, ampak le seznaniti prijatelje kitare
s prvimi pojmi igranja. To poudarjam e na tem mestu, da se izognem kriviènim oèitkom
boljših igralcev, ki ne bi našli v moji šoli onega, èesar so morda prièakovali. Kdor si je pa
zastavil višje cilje, naj se e po Scherrerjevi in Carullijevi šoli, ki jih vsakemu igralcu toplo
priporoèam. Preprièan sem, da bo onim, ki elijo doseèi toliko spretnosti, da bi znali
spremljati pesmi v domaèem krogu, moja šola za zaèetek zadostovala. Ako pa se s tem
znanjem ne bodo zadovoljili, ampak bodo segali tudi po drugih veèjih delih, ki jih nudi
glasbena literatura ljubiteljem kitare, bo moj trud poplaèan, ker sem s tem dosegel svoj
konèni namen.« 25
Slika 3: Adolf Gröbming – Kitarska šola za zaèetnike
Vir: osebni arhiv
Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so v glasbeni šoli eleznièarskega društva
Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare, le-ta v slovenskih glasbenih šolah ni bila
zastopana. Glasbena šola na desnem bregu Drave je s svojim delovanjem prièela 1.
februarja leta 1931. Dve leti kasneje je vodenje šole prevzel profesor Hinko Druzoviè
starejši, ki jo je uspešno vodil do leta 1941, ko je šola zaradi nemške okupacije
24 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 378.
25 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, n. d., str. 3.
107
Ljubljani manjšo tovarno za proizvodnjo in popravilo brenkal.24 Prvi slovenski kitarski
uèbenik, sestavljen iz dveh delov, je napisan pregledno, sistematièno urejeno ter ka e na
potrebo po ustrezni literaturi oziroma na usmerjenost kitaristov v danem èasu na
Slovenskem. Prvi del, izrazito teoretièen, obsega 34 strani, drugi pa je praktièno zasnovan,
na 56 straneh, s številnimi vajami in krajšimi skladbami. Uporabniki uèbenika tako poleg
kitarskih osnov pridobijo ogromno znanja iz glasbene teorije, kar kasneje znajo uporabiti
v praksi. V kratkem uvodu avtor pojasni vzroke za nastanek ter namen kitarske šole:
»Slovenci nimamo za kitaro šole, ki bi pomagala zaèetniku preko prvih te koè. Namen
mojega dela pa ni podati snovi za dosego višje tehnike, ampak le seznaniti prijatelje kitare
s prvimi pojmi igranja. To poudarjam e na tem mestu, da se izognem kriviènim oèitkom
boljših igralcev, ki ne bi našli v moji šoli onega, èesar so morda prièakovali. Kdor si je pa
zastavil višje cilje, naj se e po Scherrerjevi in Carullijevi šoli, ki jih vsakemu igralcu toplo
priporoèam. Preprièan sem, da bo onim, ki elijo doseèi toliko spretnosti, da bi znali
spremljati pesmi v domaèem krogu, moja šola za zaèetek zadostovala. Ako pa se s tem
znanjem ne bodo zadovoljili, ampak bodo segali tudi po drugih veèjih delih, ki jih nudi
glasbena literatura ljubiteljem kitare, bo moj trud poplaèan, ker sem s tem dosegel svoj
konèni namen.« 25
Slika 3: Adolf Gröbming – Kitarska šola za zaèetnike
Vir: osebni arhiv
Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so v glasbeni šoli eleznièarskega društva
Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare, le-ta v slovenskih glasbenih šolah ni bila
zastopana. Glasbena šola na desnem bregu Drave je s svojim delovanjem prièela 1.
februarja leta 1931. Dve leti kasneje je vodenje šole prevzel profesor Hinko Druzoviè
starejši, ki jo je uspešno vodil do leta 1941, ko je šola zaradi nemške okupacije
24 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 378.
25 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, n. d., str. 3.
107
