Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 112
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
kitare. Ta je Kitarsko šolo ocenil kot pozitivno in napisano »metodièno tako, da bo
zaèetnikom pomagala preko vseh prvih te av«.52 Avtor v predgovoru pove, da je uèbenik
namenjen predvsem šolski rabi, samoukom pa bo v pomoè le v primeru obvladovanja
glasbene teorije. Veèina skladb v uèbeniku je avtorjevih priredb slovenskih ljudskih
pesmi, s èimer je elel šolo narediti privlaènejšo in jo pribli ati slovenskim ljubiteljem
kitare. Za tiste, ki bi se kasneje morda eleli posvetiti resnejšemu študiju kitare, pa je
Hladky preprièan, da bodo z usvojenim znanjem iz uèbenika, brez te av lahko nadaljevali
študij s tujo literaturo.53 Hladky je e pred tem, leta 1942, napisal skladbo z naslovom
Gonarski zvonovi, ki spada med prva resnejša dela za kitaro solo slovenskih avtorjev.
Delo je nastalo leta 1942 v èasu skladateljevega bivanja v ujetništvu v koncentracijskem
taborišèu Gonars kot refleksija na notranja obèutja utesnjenosti in do ivljanje grozot.
Avtor je v svojo skromno notno bele ko na koncu skladbe zapisal: »Spomini na misli v ob
veèernem zvonjenju gonarških zvonov, ki mi jih je vzbudilo njih oddaljeno potrkavanje.
Njih to ni ton in moje duševno hrepenenje po svobodi naj odseva iz blagoglasja akordov,
ki so nastali v Gonarsu – v ujetništvu. Gonars, 22. avgust 1942.«54
Obdobje od osvoboditve do zaèetka šestdesetih let prejšnjega stoletja
Obdobje po koncu druge svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na
Slovenskem ni bilo naklonjeno. Kmalu po osvoboditvi so, navzlic izjemnim uspehom,
tedanje oblasti ukinile glasbeno šolo Sloga, v kateri je vse dotlej potekal tudi pouk kitare.
V šoli eleznièarskega glasbenega društva so osnovna glasbena znanja pridobili številni
ljubitelji in tudi tisti, ki so se kasneje poklicno ukvarjali z glasbo. Med njimi lahko
izpostavimo slovenskega skladatelja, pedagoga in publicista Janeza Bitenca
(1925–2005), kitarista in violonèelista Antona Èareta (1933), pa tudi slovenskega
pesnika, pisatelja in publicista Vojana Tihomirja Arharja (1922–2007), sicer velikega
ljubitelja in avtorja številnih èlankov o kitari.55 Konec šolskega leta 1945/46 je bil pouk
kitare ukinjen tudi v šoli ljubljanske Glasbene matice, takrat najbolj priznane glasbene
institucije na Slovenskem.56 Na ta naèin je bilo pouèevanje kitare na Slovenskem
prepušèeno raznim kulturno-umetniškim društvom, v katerih so gojili pouk kitare še
naprej. V Ljubljani velja izpostaviti Kulturno-umetniško društvo Jo eta Moškrièa, kjer je
kitaro pouèeval Karel Hladky. Društvo je imelo prostore v palaèi Grafike v Ljubljani na
Miklošièevi cesti. Za potrebe kitarskega oddelka so leta 1948 izdali Carcassijevo šolo za
kitaro, leta 1949 12 etud za kitaro, 1. zvezek Heinricha Alberta ter 34 lahkih skladb in 24
lahkih skladb za kitaro. Izbor skladb, etud in ostalo gradivo je zbral in uredil Karel
Hladky, ki je sestavil tudi uèni naèrt, po katerem so v društvu pouèevali kitaro.57
52 Karel Hladky, Kitarska šola, Ljubljana: Samozalo ba – Tiskarna Maks Hrovatin, 1944, str. 3.
53 Prav tam.
54 Karel Hladky, Gonarski zvonovi, notno gradivo.
55 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 271.
56 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
57 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. str. 292.
112
kitare. Ta je Kitarsko šolo ocenil kot pozitivno in napisano »metodièno tako, da bo
zaèetnikom pomagala preko vseh prvih te av«.52 Avtor v predgovoru pove, da je uèbenik
namenjen predvsem šolski rabi, samoukom pa bo v pomoè le v primeru obvladovanja
glasbene teorije. Veèina skladb v uèbeniku je avtorjevih priredb slovenskih ljudskih
pesmi, s èimer je elel šolo narediti privlaènejšo in jo pribli ati slovenskim ljubiteljem
kitare. Za tiste, ki bi se kasneje morda eleli posvetiti resnejšemu študiju kitare, pa je
Hladky preprièan, da bodo z usvojenim znanjem iz uèbenika, brez te av lahko nadaljevali
študij s tujo literaturo.53 Hladky je e pred tem, leta 1942, napisal skladbo z naslovom
Gonarski zvonovi, ki spada med prva resnejša dela za kitaro solo slovenskih avtorjev.
Delo je nastalo leta 1942 v èasu skladateljevega bivanja v ujetništvu v koncentracijskem
taborišèu Gonars kot refleksija na notranja obèutja utesnjenosti in do ivljanje grozot.
Avtor je v svojo skromno notno bele ko na koncu skladbe zapisal: »Spomini na misli v ob
veèernem zvonjenju gonarških zvonov, ki mi jih je vzbudilo njih oddaljeno potrkavanje.
Njih to ni ton in moje duševno hrepenenje po svobodi naj odseva iz blagoglasja akordov,
ki so nastali v Gonarsu – v ujetništvu. Gonars, 22. avgust 1942.«54
Obdobje od osvoboditve do zaèetka šestdesetih let prejšnjega stoletja
Obdobje po koncu druge svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na
Slovenskem ni bilo naklonjeno. Kmalu po osvoboditvi so, navzlic izjemnim uspehom,
tedanje oblasti ukinile glasbeno šolo Sloga, v kateri je vse dotlej potekal tudi pouk kitare.
V šoli eleznièarskega glasbenega društva so osnovna glasbena znanja pridobili številni
ljubitelji in tudi tisti, ki so se kasneje poklicno ukvarjali z glasbo. Med njimi lahko
izpostavimo slovenskega skladatelja, pedagoga in publicista Janeza Bitenca
(1925–2005), kitarista in violonèelista Antona Èareta (1933), pa tudi slovenskega
pesnika, pisatelja in publicista Vojana Tihomirja Arharja (1922–2007), sicer velikega
ljubitelja in avtorja številnih èlankov o kitari.55 Konec šolskega leta 1945/46 je bil pouk
kitare ukinjen tudi v šoli ljubljanske Glasbene matice, takrat najbolj priznane glasbene
institucije na Slovenskem.56 Na ta naèin je bilo pouèevanje kitare na Slovenskem
prepušèeno raznim kulturno-umetniškim društvom, v katerih so gojili pouk kitare še
naprej. V Ljubljani velja izpostaviti Kulturno-umetniško društvo Jo eta Moškrièa, kjer je
kitaro pouèeval Karel Hladky. Društvo je imelo prostore v palaèi Grafike v Ljubljani na
Miklošièevi cesti. Za potrebe kitarskega oddelka so leta 1948 izdali Carcassijevo šolo za
kitaro, leta 1949 12 etud za kitaro, 1. zvezek Heinricha Alberta ter 34 lahkih skladb in 24
lahkih skladb za kitaro. Izbor skladb, etud in ostalo gradivo je zbral in uredil Karel
Hladky, ki je sestavil tudi uèni naèrt, po katerem so v društvu pouèevali kitaro.57
52 Karel Hladky, Kitarska šola, Ljubljana: Samozalo ba – Tiskarna Maks Hrovatin, 1944, str. 3.
53 Prav tam.
54 Karel Hladky, Gonarski zvonovi, notno gradivo.
55 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 271.
56 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Toma a Šegule.
57 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. str. 292.
112
