Page 114 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 114
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Karla Hladkyja. Poleg klasiènega programa kitare so pouèevali kot samostojen predmet
tudi kitarsko spremljavo, kar je bilo zlasti med mladimi kitaristi še bolj za eleno. Po šestih
letih izobra evanja oziroma opravljenih šestih razredih, so gojenci šolanje sklenili z
zavidljivim znanjem, med njimi tudi priznani slovenski kitarist in pedagog Ljudmil Rus
(1933). V Ljubljani je imela takrat svojo glasbeno šolo tudi be igrajska Svoboda na
Smoletovi 16, kjer je kitaro sprva pouèeval Prekov nekdanji uèenec Anton Èare. Leta
1957 je Èaretove uèence prevzel Ljudmil Rus in tam leta 1960 ustanovil kitarski
ansambel. Pouk je potekal dvakrat tedensko po 20 minut, zaradi velikega zanimanja za
kitaro pa je Ljudmil Rus pouèeval kar 40 uèencev.58
Podobno kot v Ljubljani so tudi v Glasbeni šoli Ptuj takoj po vojni še nekaj èasa izvajali
pouk kitare. Franc Hribernik je pouèeval 2 uèenca, po konèanem šolskem letu 1945/46 pa
so kitaro za veè let odstranili iz predmetnika.59 Nekoliko drugaèe je bilo v Kranju, kjer so v
tamkajšnji glasbeni šoli pouk kitare uvedli v šolskem letu 1946/47. Prvo leto ga je
obiskovalo 6 gojencev, ki jih je pouèevala Slavica Alojzija Pokorn. Iz korektno
izpolnjenega Kataloga za individualni pouk lahko ugotovimo, da so se gojenci kitarskega
oddelka uèili iz Kitarske šole Karla Hladkyja, igrali pa so tudi dela klasikov kot so Matteo
Carcassi, Mauro Giuliani in drugih. Decembra leta 1947 je bilo v Glasbeni šoli Kranj 255
gojencev, ki so jih po dose enih uspehih razdelili na dva oddelka. Tisti, ki so kazali
posebno nadarjenost ali pridnost, so bili razvršèeni v umetniški, ostali in gojenci ljudskih
glasbil skupaj s kitaro, pa v ljudsko prosvetni oddelek. Slavica Alojzija Pokorn je
pouèevala kitaro tudi v šolskem letu 1947/48, naslednje šolsko leto jo je zamenjal Viktor
Fabiani.60 V šolskem letu 1949/50, konec meseca septembra, so v Glasbeni šoli Kranj
ukinili oddelek za ljudske instrumente ter 96 gojencev tega oddelka preusmerili v
glasbeno šolo Sindikalno kulturno-umetniškega društva (SKUD) France Prešeren.61
Glasbena šola društva je prièela z rednim poukom 1. oktobra 1949, od vpisanih 85 sta se 2
gojenca uèila igranja kitare. V šoli so imeli svoj odbor, predsednika, tajnika blagajnika in
strokovnega vodjo.62 Strokovni vodja šole je bil nekaj let Peter Lipar, sicer tudi ravnatelj
Glasbene šole Kranj, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogel, da se je glasbena
šola društva dobro razvijala tako v organizacijskem kot tudi strokovnem smislu. Od leta
1950 do vsaj 1959 je kitaro pouèeval Anton Borovnica. V šolskem letu 1950/51 je imel 20
uèencev, kasneje pa je število še narašèalo.63 Zgledno sodelovanje med šolama se ka e z
javnimi produkcijami, na katerih so obèasno skupaj nastopili gojenci obeh šol. Kitaristi so
se veèkrat predstavili s skladbami za kitaro solo, komorno s petjem ali pa v orkestru,
58 Prav tam, str. 294.
59 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, n. d., str. 34.
60 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Poroèila Glasbene šole Kranj »VLRS-Ministrstvu za
prosveto, odsek za glasbo« za mesece od oktober 1946 do junij 1947. SI ZAL KRA 90, Glasbena šola
Kranj, Š. 22, Katalog za individualni pouk.
61 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Kronika glasbene šole za leto 1949/50. Videno tudi v
Lilijana Kunst Dolgan, »Oris razvoja Glasbene šole v Kranju«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 33.
62 SI ZAL KRA 478, ZKO. Kr. št. 18, Tomc Štefka (tajnik), Razvoj sindikalno kulturno umetniškega društva
»France Prešeren« Kranj, kateri se je ustanovil 28. septembra 1948. leta v Kranju, Kranj, 19 . 5. 1950.
63 SI ZAL KRA 506, ZKO. Kr. št. 19, Zapisnik seje odbora glasbene šole SKUD-a »France Prešeren« Kranj
z dne 5. 5 . 1951.
114
Karla Hladkyja. Poleg klasiènega programa kitare so pouèevali kot samostojen predmet
tudi kitarsko spremljavo, kar je bilo zlasti med mladimi kitaristi še bolj za eleno. Po šestih
letih izobra evanja oziroma opravljenih šestih razredih, so gojenci šolanje sklenili z
zavidljivim znanjem, med njimi tudi priznani slovenski kitarist in pedagog Ljudmil Rus
(1933). V Ljubljani je imela takrat svojo glasbeno šolo tudi be igrajska Svoboda na
Smoletovi 16, kjer je kitaro sprva pouèeval Prekov nekdanji uèenec Anton Èare. Leta
1957 je Èaretove uèence prevzel Ljudmil Rus in tam leta 1960 ustanovil kitarski
ansambel. Pouk je potekal dvakrat tedensko po 20 minut, zaradi velikega zanimanja za
kitaro pa je Ljudmil Rus pouèeval kar 40 uèencev.58
Podobno kot v Ljubljani so tudi v Glasbeni šoli Ptuj takoj po vojni še nekaj èasa izvajali
pouk kitare. Franc Hribernik je pouèeval 2 uèenca, po konèanem šolskem letu 1945/46 pa
so kitaro za veè let odstranili iz predmetnika.59 Nekoliko drugaèe je bilo v Kranju, kjer so v
tamkajšnji glasbeni šoli pouk kitare uvedli v šolskem letu 1946/47. Prvo leto ga je
obiskovalo 6 gojencev, ki jih je pouèevala Slavica Alojzija Pokorn. Iz korektno
izpolnjenega Kataloga za individualni pouk lahko ugotovimo, da so se gojenci kitarskega
oddelka uèili iz Kitarske šole Karla Hladkyja, igrali pa so tudi dela klasikov kot so Matteo
Carcassi, Mauro Giuliani in drugih. Decembra leta 1947 je bilo v Glasbeni šoli Kranj 255
gojencev, ki so jih po dose enih uspehih razdelili na dva oddelka. Tisti, ki so kazali
posebno nadarjenost ali pridnost, so bili razvršèeni v umetniški, ostali in gojenci ljudskih
glasbil skupaj s kitaro, pa v ljudsko prosvetni oddelek. Slavica Alojzija Pokorn je
pouèevala kitaro tudi v šolskem letu 1947/48, naslednje šolsko leto jo je zamenjal Viktor
Fabiani.60 V šolskem letu 1949/50, konec meseca septembra, so v Glasbeni šoli Kranj
ukinili oddelek za ljudske instrumente ter 96 gojencev tega oddelka preusmerili v
glasbeno šolo Sindikalno kulturno-umetniškega društva (SKUD) France Prešeren.61
Glasbena šola društva je prièela z rednim poukom 1. oktobra 1949, od vpisanih 85 sta se 2
gojenca uèila igranja kitare. V šoli so imeli svoj odbor, predsednika, tajnika blagajnika in
strokovnega vodjo.62 Strokovni vodja šole je bil nekaj let Peter Lipar, sicer tudi ravnatelj
Glasbene šole Kranj, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogel, da se je glasbena
šola društva dobro razvijala tako v organizacijskem kot tudi strokovnem smislu. Od leta
1950 do vsaj 1959 je kitaro pouèeval Anton Borovnica. V šolskem letu 1950/51 je imel 20
uèencev, kasneje pa je število še narašèalo.63 Zgledno sodelovanje med šolama se ka e z
javnimi produkcijami, na katerih so obèasno skupaj nastopili gojenci obeh šol. Kitaristi so
se veèkrat predstavili s skladbami za kitaro solo, komorno s petjem ali pa v orkestru,
58 Prav tam, str. 294.
59 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, n. d., str. 34.
60 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Poroèila Glasbene šole Kranj »VLRS-Ministrstvu za
prosveto, odsek za glasbo« za mesece od oktober 1946 do junij 1947. SI ZAL KRA 90, Glasbena šola
Kranj, Š. 22, Katalog za individualni pouk.
61 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Kronika glasbene šole za leto 1949/50. Videno tudi v
Lilijana Kunst Dolgan, »Oris razvoja Glasbene šole v Kranju«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 33.
62 SI ZAL KRA 478, ZKO. Kr. št. 18, Tomc Štefka (tajnik), Razvoj sindikalno kulturno umetniškega društva
»France Prešeren« Kranj, kateri se je ustanovil 28. septembra 1948. leta v Kranju, Kranj, 19 . 5. 1950.
63 SI ZAL KRA 506, ZKO. Kr. št. 19, Zapisnik seje odbora glasbene šole SKUD-a »France Prešeren« Kranj
z dne 5. 5 . 1951.
114
