Page 167 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 167
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
Kot glavnega ustanovitelja Javne glasbene šoli pri Ljubljanski normalki lahko navedemo
kar èas razsvetljenstva pa tudi šolsko reformo Marije Terezije in Jo efa II. Ta reforma je
zahtevala ustanavljanje obveznega šolanja po vsem cesarstvu (1773, oz. 1777). Še
moèneje pa je šolstvo po vsej Sloveniji razgibal èas Ilirskih provinc pod Francozi
(1809-1813). Takrat postane po Vodnikovi zaslugi tudi slovenšèina obvezen uèni predmet
in zato tudi šolanje Slovencem bolj prijazno, saj je konèno materinšèina bila javno
spoštovana. Ker so v èasu razsvetljenstva po vsej Evropi zaèele cveteti glasbene ustanove,
v katerih so naèrtno pouèevali glasbo ne le otroke bogatih temveè tudi revnih, tudi
Slovenija ni mogla izostati. Konkretno pobudo za glasbeno šolo pri Ljubljanski normalki
je dal gubernij e 15. 11. 1814. Gonilna sila pa je bila Filharmonièna dru ba (naslednica
leta 1701 ustanovljene Academije Phil - Harmonicorum) in številni razsvetljeni
izobra enci v Ljubljani, vseh stanov in dru benih slojev. eleli so namreè, da se tudi
bodoèi uèitelji izobrazijo v glasbi podobno, kot se je dotlej dogajalo v Glasbeni šoli pri
ljubljanski stolnici, ki je ponovno za ivela 13. 8. 1807. Tam so pouèevali predvsem
semenišènike oz. bodoèe duhovnike in cerkvene pevce. Vendar tudi bodoèi uèitelji, ki naj
bi v mestih na pode elju postali nosilci izobrazbe in omike po Sloveniji, niso mogli biti
brez temeljite glasbene izobrazbe.
Pravilnik oz. statut na Javni glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki je bil napisan v takrat
uradnem nemškem jeziku. V prvem in tretjem èlenu prvega dela (I. Abtheilung) govori »o
predmetih, ki jih je potrebno pouèevati rednim uèencem pri glasbi« (Von dem den
ordentlichen Musikschülern zu ertheilenden Unterrichte). Ti predmeti so bili: petje,
violina in klavir, ‘General-Baß’ in orgle (1. èlen statutov).46 Tretji èlen doloèa, da se
‘General-Baß’ pouèuje v zadnjem osmem teèajnem obdobju (8. Kurs; 3. èlen statutov).
Ker gre za enoletni študij, si lahko predstavljamo vsebino tega predmeta, zlasti èe
poznamo primerljivo vsebino pouka generalnega basa, ki so ga v tistem èasu pouèevali na
Dunaju, v Leipzigu, Parizu ali drugod po Evropi. Raziskave o študijskem gradivu iz tega
obdobja še niso narejene. Tudi ne vemo zagotovo, ali se je pouèevanje generalnega basa
navezovalo na italijansko-francosko didaktièno izroèilo ali pa na severni, t. j. nemško
govoreèi prostor. Zato tukaj opušèamo kakršno koli domnevanje.
Veè podatkov, celo vse do srednjega veka imamo o tem, kakšno glasbo so poustvarjalno
izvajali pri nas. Iz tega bi lahko posredno izvajali doloèena sklepanja tudi o
glasbeno-teoretièni izobrazbi teh glasbenikov, izvajalcev. Vendar tudi tukaj opušèamo
domnevanja ob strani. Za zakljuèke posredujemo oprijemljivejši popis in kratek oris
glasbeno-teoretiènih del harmonij na Slovenskem in v slovenskem jeziku.
46 »Statuten für den Musikschulle … I. Abtheilung. / Von dem den ordentlichen Musikschülern zu
ertheilenden Unterrichte. / 1. Artikel. Gesang und Seiten-Instrumente, unter welch’ letztere vorzüglich
die Violine und das K[?C]lavier /: General-Bass oder Orgel:/ verstanden werden, sind die wesentlichen
Lehrzweige zur Bildung der Jugend in der Musikkunde.« Statute je Gubernij potrdil 29. marca 1816. Glej:
Škofijski arhiv, konzistorialni oddelek.
167
Kot glavnega ustanovitelja Javne glasbene šoli pri Ljubljanski normalki lahko navedemo
kar èas razsvetljenstva pa tudi šolsko reformo Marije Terezije in Jo efa II. Ta reforma je
zahtevala ustanavljanje obveznega šolanja po vsem cesarstvu (1773, oz. 1777). Še
moèneje pa je šolstvo po vsej Sloveniji razgibal èas Ilirskih provinc pod Francozi
(1809-1813). Takrat postane po Vodnikovi zaslugi tudi slovenšèina obvezen uèni predmet
in zato tudi šolanje Slovencem bolj prijazno, saj je konèno materinšèina bila javno
spoštovana. Ker so v èasu razsvetljenstva po vsej Evropi zaèele cveteti glasbene ustanove,
v katerih so naèrtno pouèevali glasbo ne le otroke bogatih temveè tudi revnih, tudi
Slovenija ni mogla izostati. Konkretno pobudo za glasbeno šolo pri Ljubljanski normalki
je dal gubernij e 15. 11. 1814. Gonilna sila pa je bila Filharmonièna dru ba (naslednica
leta 1701 ustanovljene Academije Phil - Harmonicorum) in številni razsvetljeni
izobra enci v Ljubljani, vseh stanov in dru benih slojev. eleli so namreè, da se tudi
bodoèi uèitelji izobrazijo v glasbi podobno, kot se je dotlej dogajalo v Glasbeni šoli pri
ljubljanski stolnici, ki je ponovno za ivela 13. 8. 1807. Tam so pouèevali predvsem
semenišènike oz. bodoèe duhovnike in cerkvene pevce. Vendar tudi bodoèi uèitelji, ki naj
bi v mestih na pode elju postali nosilci izobrazbe in omike po Sloveniji, niso mogli biti
brez temeljite glasbene izobrazbe.
Pravilnik oz. statut na Javni glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki je bil napisan v takrat
uradnem nemškem jeziku. V prvem in tretjem èlenu prvega dela (I. Abtheilung) govori »o
predmetih, ki jih je potrebno pouèevati rednim uèencem pri glasbi« (Von dem den
ordentlichen Musikschülern zu ertheilenden Unterrichte). Ti predmeti so bili: petje,
violina in klavir, ‘General-Baß’ in orgle (1. èlen statutov).46 Tretji èlen doloèa, da se
‘General-Baß’ pouèuje v zadnjem osmem teèajnem obdobju (8. Kurs; 3. èlen statutov).
Ker gre za enoletni študij, si lahko predstavljamo vsebino tega predmeta, zlasti èe
poznamo primerljivo vsebino pouka generalnega basa, ki so ga v tistem èasu pouèevali na
Dunaju, v Leipzigu, Parizu ali drugod po Evropi. Raziskave o študijskem gradivu iz tega
obdobja še niso narejene. Tudi ne vemo zagotovo, ali se je pouèevanje generalnega basa
navezovalo na italijansko-francosko didaktièno izroèilo ali pa na severni, t. j. nemško
govoreèi prostor. Zato tukaj opušèamo kakršno koli domnevanje.
Veè podatkov, celo vse do srednjega veka imamo o tem, kakšno glasbo so poustvarjalno
izvajali pri nas. Iz tega bi lahko posredno izvajali doloèena sklepanja tudi o
glasbeno-teoretièni izobrazbi teh glasbenikov, izvajalcev. Vendar tudi tukaj opušèamo
domnevanja ob strani. Za zakljuèke posredujemo oprijemljivejši popis in kratek oris
glasbeno-teoretiènih del harmonij na Slovenskem in v slovenskem jeziku.
46 »Statuten für den Musikschulle … I. Abtheilung. / Von dem den ordentlichen Musikschülern zu
ertheilenden Unterrichte. / 1. Artikel. Gesang und Seiten-Instrumente, unter welch’ letztere vorzüglich
die Violine und das K[?C]lavier /: General-Bass oder Orgel:/ verstanden werden, sind die wesentlichen
Lehrzweige zur Bildung der Jugend in der Musikkunde.« Statute je Gubernij potrdil 29. marca 1816. Glej:
Škofijski arhiv, konzistorialni oddelek.
167
