Page 184 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 184
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek

Razvoj v zadnjem èasu

Vse predolgo trajajoèo vrzel v nedokonèani vertikali uèbenikov za nauk o glasbi, ki bi
zajemali teorijo glasbe in solfeggio, je v devedesetih letih skušal zapolniti Toma Habe.
Koncept uèbenika z elementi delovnega zvezka, ki je pokril prve štiri razrede nauka o
glasbi, je zastavil bolj kompleksno. Vseboval je naslednja podroèja: ritmièno (vaje za
enakomeren metrièni utrip, ritmiène vaje, ritmièno branje – parlato, poslušanje in
zapisovanje ritma) in melodièno vzgojo (tonalna absolutna metoda), vzgojo sozvoèij
(razvija jo e na samem zaèetku s klavirsko spremljavo v preprosti harmoniji z glavnimi
stopnjami, kasneje z razvojem veèglasnega petja), teoretiène zakonitosti (ob glasbenem
primeru naj uèenci glede na razumevanje postopno usvojijo definicije), poslušanje glasbe
(primeri ustrezni glede na starost in znanje) in glasbeno ustvarjalnost (najprej
dopolnjevanke, kasneje tudi celotne fraze, melodije). Melodièno vzgojo v novi lestvici
vpelje Habe z upevalnimi vajami, kot smo jih videli e pri Battkeju in Jurci. Snov je
smiselno razdeljena. Od uèitelja prièakuje doslednost pri obravnavi vaj, èeprav mu
pogosto pušèa prosto pot pri izbiri in s tem še vedno mo nost njegove ustvarjalnosti pri
pouku. Od uèenca pa vztrajnost, koncentracijo in aktivno izvajanje pri pouku. Ker sem
tudi sama pouèevala po tem gradivu, sem opazila, da je ravno uèbenik za 1. razred za
uèenca najbolj zahteven zaradi naèina obravnave snovi. Premalo je nalog, ki bi uèenca
navajale ne samo na aktivno poslušanje in izvajanje, paè pa tudi na naloge iz miselnega
podroèja. Uèbeniki Nauk o glasbi 2, 3 in 4 dobijo tudi tematsko zasnovo: v drugem so
osrednje pesmi za praznike in delovne obièaje. V tretjem slovenska ljudska pesem, v
èetrtem pa slovenska mesta. Poleg tega so vkljuèene vaje in naloge: za parlato in ritem,
ustvarjalnost, glasbeno teorijo, glasbila, solfeggio ter poslušanje. Tak koncept je bil do
uèenca zahteven: veliko je dal, vendar je zahteval tudi uèenèevo stalno delo, tudi doma.
Prav gotovo bi bile za uèenèevo domaèe delo dobrodošle tudi domaèe naloge, naloge za
ponavljanje in utrjevanje snovi, ki pa jih ti uèbeniki ne vsebujejo. Vsakemu delovnemu
zvezku je prilo en tudi priroènik za uèitelje z navodili ter klavirskimi spremljavami.

Prav gotovo je bilo navedeno dejstvo vzpodbuda za skupino uèiteljic na postonjski
glasbeni šoli (Brigita Torniè Milharèiè, Karmen Širca Constantini in Mojca Širca Pavèiè),
da so se lotile delovnega zvezka, ki bi bil za uèenca bolj zanimiv. Prvi zaèetki segajo v leto
1994, ko sta izdali Torniè Milharèiè in Širca Constantini delovni zvezek za glasbeno
pripravnico. Z reformo glasbenega šolstva in novimi uènimi naèrti, ki so stopili v veljavo
leta 2004, pa so postopoma izdajale delovne zvezke za celotno vertikalo osnovnega
glasbenega šolstva. Do leta 2011 so bili izdani delovni zvezki Mali glasbeniki za vseh šest
razredov glasbene šole. V zadnjih dveh letih pa avtorica Mojca Širca Pavèiè zakljuèi še z
delovnima zvezkoma Solfeggio I in II. Vsem delovnim zvezkom z elementi uèbenika so
dodani tudi priroèniki za uèitelje. Drugaèen pristop takoj opazimo v sami grafièni obliki,
uèencem dopadljivi likovni opremi, kar je za seboj potegnilo tudi drugaèen koncept ne
samo uèbenika, paè pa tudi vaj in nalog. Teorija in solfeggio sta povezana prek razliènih
vsebin in vsebujejo naslednje sklope: pesemsko gradivo, solfeggio vaje, melodiène
nareke, ritmiène vaje in nareke, glasbeno teorijo, poslušanje in igranje na orffova glasbila.
Elementi se prepletajo in dopolnjujejo tako, da uèitelj lahko oblikuje dinamièno uèno uro.
Prav vsi delovni zvezki vsebujejo priroènik za uèitelja kot pomoè za delo pri pouku v

184
   179   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189