Page 188 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 188
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
Predmetno podroèje nauk o glasbi, ki se je zaèelo razvijati v 50-ih letih 20. stoletja,
njegove korenine pa segajo v pouk glasbene teorije in petja v 19. stoletju, je relativno
mlado podroèje. Skozi èas je predmet do ivljal notranje organizacijske, vsebinske in
uèno-ciljne spremembe, vloga predmeta je bila v funkciji stranskega, dopolnilnega
predmeta, ki naj bi bil v podporo inštrumentalnemu pouku. Vse do zadnje kurikularne
prenove (2000) je bil predmet nauk o glasbi v vlogi dopolnilnega ali stranskega predmeta.
Med glasbenimi uèitelji tedanjega èasa je prevladovalo stališèe, da naj bo predmetno
podroèje v podporo inštrumentalnemu pouku. Nasproti temu se je oblikovalo preprièanje,
da predmet ne sme biti le »servis« inštrumentalnemu pouku, temveè je njegov namen v
vzgoji glasbenih in umetniških sposobnosti in ne le v usvajanju golih glasbenoteoretiènih
in oblikovnih zakonitosti. Skladno s tedanjimi stališèi in preprièanji uèiteljev so izstopali
naslednji trije nazori v povezavi s podroèjem pouèevanja tega predmeta: 1) nekateri so
uèili le solfeggio, medtem ko so potrebo po uèenju teorije povsem zanikali; 2) skupina je
zastopala metodo èiste teorije brez solfeggia; 3) skupina je zastopala kombinirano metodo
pouèevanja glasbene teorije in solfeggia (Aèko, 1951). Zmeda na podroèju predmetnega
podroèja je izhajala iz (ne)razumevanja temeljnega namena predmeta ter nizke glasbene in
pedagoške izobrazbe (Aèko, 1951, Gobec, Prek, Lavrin, 1953). Zaradi dezorientiranosti
pojmovanja in temeljnega namena predmeta je ta do ivljal svoj obstranski polo aj in
vlogo v glasbenem šolstvu skozi èas tako pri uèiteljih predmeta kot pri uèiteljih
inštrumentalnega pouka (Rotar Pance, 2003, Winkler Kuret, 2006). Predmetni podroèji
Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj polo aj in vlogo skozi zgodovino
glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem nacionalnem predmetniku in
naèrtovanju umešèena kot samostojni enakovredni in obvezni podroèji izobra evanja v
glasbeni šoli. Pot do njune enakovredne umestitve v sistemu glasbenega šolstva je bila
dolga. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je predmetno podroèje še vedno pojmovano kot
stransko podroèje, ki naj bo v podporo inštrumentalni igri ne glede na njegov samostojni
in enakovredni status v sodobnosti?
V prispevku izpostavljamo vlogo funkcionalne glasbene pismenosti kot temeljne
kompetence slehernega glasbenika zahodne kulture v povezavi s predmetoma Nauk o
glasbi in Solfeggio1 ter individualnim inštrumentalnim poukom, v kontekstu sodobnega
nacionalnega naèrtovanja. Obravnavamo dejavnostna podroèja skupinskega in
individualnega inštrumentalnega pouka, ki spodbujajo in podpirajo vsestranski glasbeni
razvoj. Posebno mesto posveèamo dejavnostnemu podroèju solfeggia kot temeljnemu
podroèju na poti razvoja funkcionalne glasbene pismenosti z vidika temeljnih dejavnikov
procesov notranjega slišanja in samoposlušanja (poslušanja sebe) pri skupinskem in
individualnem inštrumentalnem pouku, ki sta izhodišèna povezovalna èlena na ravni
procesno-ciljnih medpredmetnih povezav.
1 V prispevku bomo uporabljali za jasno razloèevanje: pojem Solfeggio za poimenovanje predmetnega
podroèja in pojem solfeggio za oznaèevanje temeljne glasbene dejavnosti pri predmetih Nauk o glasbi in
Solfeggio.
188
Uvod
Predmetno podroèje nauk o glasbi, ki se je zaèelo razvijati v 50-ih letih 20. stoletja,
njegove korenine pa segajo v pouk glasbene teorije in petja v 19. stoletju, je relativno
mlado podroèje. Skozi èas je predmet do ivljal notranje organizacijske, vsebinske in
uèno-ciljne spremembe, vloga predmeta je bila v funkciji stranskega, dopolnilnega
predmeta, ki naj bi bil v podporo inštrumentalnemu pouku. Vse do zadnje kurikularne
prenove (2000) je bil predmet nauk o glasbi v vlogi dopolnilnega ali stranskega predmeta.
Med glasbenimi uèitelji tedanjega èasa je prevladovalo stališèe, da naj bo predmetno
podroèje v podporo inštrumentalnemu pouku. Nasproti temu se je oblikovalo preprièanje,
da predmet ne sme biti le »servis« inštrumentalnemu pouku, temveè je njegov namen v
vzgoji glasbenih in umetniških sposobnosti in ne le v usvajanju golih glasbenoteoretiènih
in oblikovnih zakonitosti. Skladno s tedanjimi stališèi in preprièanji uèiteljev so izstopali
naslednji trije nazori v povezavi s podroèjem pouèevanja tega predmeta: 1) nekateri so
uèili le solfeggio, medtem ko so potrebo po uèenju teorije povsem zanikali; 2) skupina je
zastopala metodo èiste teorije brez solfeggia; 3) skupina je zastopala kombinirano metodo
pouèevanja glasbene teorije in solfeggia (Aèko, 1951). Zmeda na podroèju predmetnega
podroèja je izhajala iz (ne)razumevanja temeljnega namena predmeta ter nizke glasbene in
pedagoške izobrazbe (Aèko, 1951, Gobec, Prek, Lavrin, 1953). Zaradi dezorientiranosti
pojmovanja in temeljnega namena predmeta je ta do ivljal svoj obstranski polo aj in
vlogo v glasbenem šolstvu skozi èas tako pri uèiteljih predmeta kot pri uèiteljih
inštrumentalnega pouka (Rotar Pance, 2003, Winkler Kuret, 2006). Predmetni podroèji
Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj polo aj in vlogo skozi zgodovino
glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem nacionalnem predmetniku in
naèrtovanju umešèena kot samostojni enakovredni in obvezni podroèji izobra evanja v
glasbeni šoli. Pot do njune enakovredne umestitve v sistemu glasbenega šolstva je bila
dolga. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je predmetno podroèje še vedno pojmovano kot
stransko podroèje, ki naj bo v podporo inštrumentalni igri ne glede na njegov samostojni
in enakovredni status v sodobnosti?
V prispevku izpostavljamo vlogo funkcionalne glasbene pismenosti kot temeljne
kompetence slehernega glasbenika zahodne kulture v povezavi s predmetoma Nauk o
glasbi in Solfeggio1 ter individualnim inštrumentalnim poukom, v kontekstu sodobnega
nacionalnega naèrtovanja. Obravnavamo dejavnostna podroèja skupinskega in
individualnega inštrumentalnega pouka, ki spodbujajo in podpirajo vsestranski glasbeni
razvoj. Posebno mesto posveèamo dejavnostnemu podroèju solfeggia kot temeljnemu
podroèju na poti razvoja funkcionalne glasbene pismenosti z vidika temeljnih dejavnikov
procesov notranjega slišanja in samoposlušanja (poslušanja sebe) pri skupinskem in
individualnem inštrumentalnem pouku, ki sta izhodišèna povezovalna èlena na ravni
procesno-ciljnih medpredmetnih povezav.
1 V prispevku bomo uporabljali za jasno razloèevanje: pojem Solfeggio za poimenovanje predmetnega
podroèja in pojem solfeggio za oznaèevanje temeljne glasbene dejavnosti pri predmetih Nauk o glasbi in
Solfeggio.
188
