Page 234 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 234
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
tako v strokovnem kadru v glasbenih šolah kot v uvedbi dodatnega pouka za nadarjene
uèence. Prav tako je opazen trend izvajanja vse zahtevnejšega programa e pri najmlajših,
kar se odra a predvsem na tekmovanjih.
Ugotavljamo, da se je pouèevanje v glasbenih šolah spremenilo, uèitelji uporabljajo
sodobne uène metode ter sodobno tehnologijo. Zagotovo to pripomore k veèji motivaciji
uèencev in posledièno k njihovi uspešnosti. Z internetom je olajšan dostop do posnetkov
ter notne literature, uèenci lahko sami raziskujejo, sodobne naprave pa so uporaben in
enostaven pripomoèek pri poslušanju, snemanju, vadenju.
Glede na številènejše generacije prvošolcev v osnovni šoli in za veèjo vkljuèenost
osnovnošolskih otrok v glasbene šole (povpreèna vkljuèenost osnovnošolskih uèencev v
glasbene šole je 14 odstotkov) bi v prihodnje kazalo razmisliti o tristopenjskem
izobra evanju za inštrumente z osmimi leti izobra evanja. Tristopenjsko izobra evanje bi
razdelili na osnovno stopnjo, ki bi trajala štiri leta, sledila bi ni ja stopnja z dvema letoma
šolanja ter višja stopnja s prav tako dvema letoma šolanja. Za prehod med vsako stopnjo bi
bilo poleg uspešno opravljenega izpita potrebno mnenje komisije in uèiteljskega zbora. S
tem bi e v èetrtem razredu omejili vpis uèencev, ki slabše napredujejo in posledièno
nudili veè otrokom mo nost glasbenega izobra evanja.
Prav tako bi kazalo posodobiti priporoèljivo starost za vpis uèencev na doloèen
inštrument. V zadnjem èasu so zaèeli izdelovati inštrumente tudi za najmlajše in tako
lahko otroci e pri sedmih, osmih letih zaènejo z uèenjem pihal in trobil.
Nadalje bi bilo nujno treba izenaèiti merila in pogoje za ustanovitev in delovanje javne in
zasebne glasbene šole, kar omenja e predsednik nacionalne komisije dr. Kuret (2002).
Slovensko javno glasbeno izobra evanje je zelo uspešno in lahko reèemo, da je »unikum«
v evropskem prostoru. Prenova glasbenega šolstva ni vkljuèevala menjave koncepta,
zadr ala je dobre rešitve ter jih nadgradila z izboljšavami. Danes v Sloveniji deluje 54
javnih glasbenih šol, ki so vkljuèene v Zvezo slovenskih glasbenih šol. Šole so aktivne,
uspešne, v zadnjih letih opa amo vse izrazitejše poenotenje uène prakse po šolah. Javne
šole delujejo tudi znotraj regij in tako se s skupnimi dejavnostmi po regijah ter na
dr avnem nivoju nenehno primerjajo, tekmujejo med seboj in s tem izboljšujejo svoje
delo.
Literatura
Beuermann, Dimitrij. 2006. Poroèilo o delu nacionalne komisije za vsebinsko prenovo
glasbenega šolstva v mandatnem obdobju 2001-2005. Glasba v šoli in vrtcu, l. 11, št.
2, str. 21–25.
Beuermann, Dimitrij. 2010. Poroèilo o delu Nacionalne komisije za glasbeno šolstvo v
mandatu 2006/2010. Glasba v šoli in vrtcu, l. 14, št. 15, str. 51–55.
234
tako v strokovnem kadru v glasbenih šolah kot v uvedbi dodatnega pouka za nadarjene
uèence. Prav tako je opazen trend izvajanja vse zahtevnejšega programa e pri najmlajših,
kar se odra a predvsem na tekmovanjih.
Ugotavljamo, da se je pouèevanje v glasbenih šolah spremenilo, uèitelji uporabljajo
sodobne uène metode ter sodobno tehnologijo. Zagotovo to pripomore k veèji motivaciji
uèencev in posledièno k njihovi uspešnosti. Z internetom je olajšan dostop do posnetkov
ter notne literature, uèenci lahko sami raziskujejo, sodobne naprave pa so uporaben in
enostaven pripomoèek pri poslušanju, snemanju, vadenju.
Glede na številènejše generacije prvošolcev v osnovni šoli in za veèjo vkljuèenost
osnovnošolskih otrok v glasbene šole (povpreèna vkljuèenost osnovnošolskih uèencev v
glasbene šole je 14 odstotkov) bi v prihodnje kazalo razmisliti o tristopenjskem
izobra evanju za inštrumente z osmimi leti izobra evanja. Tristopenjsko izobra evanje bi
razdelili na osnovno stopnjo, ki bi trajala štiri leta, sledila bi ni ja stopnja z dvema letoma
šolanja ter višja stopnja s prav tako dvema letoma šolanja. Za prehod med vsako stopnjo bi
bilo poleg uspešno opravljenega izpita potrebno mnenje komisije in uèiteljskega zbora. S
tem bi e v èetrtem razredu omejili vpis uèencev, ki slabše napredujejo in posledièno
nudili veè otrokom mo nost glasbenega izobra evanja.
Prav tako bi kazalo posodobiti priporoèljivo starost za vpis uèencev na doloèen
inštrument. V zadnjem èasu so zaèeli izdelovati inštrumente tudi za najmlajše in tako
lahko otroci e pri sedmih, osmih letih zaènejo z uèenjem pihal in trobil.
Nadalje bi bilo nujno treba izenaèiti merila in pogoje za ustanovitev in delovanje javne in
zasebne glasbene šole, kar omenja e predsednik nacionalne komisije dr. Kuret (2002).
Slovensko javno glasbeno izobra evanje je zelo uspešno in lahko reèemo, da je »unikum«
v evropskem prostoru. Prenova glasbenega šolstva ni vkljuèevala menjave koncepta,
zadr ala je dobre rešitve ter jih nadgradila z izboljšavami. Danes v Sloveniji deluje 54
javnih glasbenih šol, ki so vkljuèene v Zvezo slovenskih glasbenih šol. Šole so aktivne,
uspešne, v zadnjih letih opa amo vse izrazitejše poenotenje uène prakse po šolah. Javne
šole delujejo tudi znotraj regij in tako se s skupnimi dejavnostmi po regijah ter na
dr avnem nivoju nenehno primerjajo, tekmujejo med seboj in s tem izboljšujejo svoje
delo.
Literatura
Beuermann, Dimitrij. 2006. Poroèilo o delu nacionalne komisije za vsebinsko prenovo
glasbenega šolstva v mandatnem obdobju 2001-2005. Glasba v šoli in vrtcu, l. 11, št.
2, str. 21–25.
Beuermann, Dimitrij. 2010. Poroèilo o delu Nacionalne komisije za glasbeno šolstvo v
mandatu 2006/2010. Glasba v šoli in vrtcu, l. 14, št. 15, str. 51–55.
234
