Page 238 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 238
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
connections of proposed suggestions for improvisation with students’ music creative thinking,
spontaneity, freedom of expression, attention, motivation; with technical and interpretive skills,
conceptual comprehension of music and the joy of music, and, finally, by varying some skills of
improvisation as regards to students’ age, feeling of empathy and interests for their own music
expression. The results show a positive connection between the observed fields of improvisation
and, at same time, prove that improvisation is an important motivational factor for learning the
piano. This opens the discussion on its greater and more systematic use in piano lessons in public
music schools.
Keywords: creativity, improvisation, piano instruction, research
Uvod
Literature o ustvarjalnosti in z njo povezanimi temami kot so intuicija, znanje, reševanje
problemov, dose ki ipd. je ogromno in prihaja iz najrazliènejših podroèij: filozofije,
psihologije, kognitivne znanosti, muzikologije, umetnostne zgodovine. V zadnjem èasu
se tudi nevroznanost obse no ukvarja s temo ustvarjalnosti. Ustvarjalni kognitivni pristop
je trenutni prevladujoèi model nevroznanstvenega raziskovanja ustvarjalnega mišljenja.
V skladu s tem je ustvarjalnost daleè od èude nega dogodka neprièakovanega
nakljuènega navdiha, temveè gre za mentalni pojav, ki nastane pri uporabi obièajnih
kognitivnih procesov (Biasutti, 2015; Bratico in Tervaniemi, 2006; Dietrich, 2004). S tem
postane ustvarjalnost dostopna vsem in ne le izjemno nadarjenim posameznikom. V
primerjavi z drugimi umetnostmi so univerzalne sposobnosti glasbenega ustvarjanja
splošno sprejete kot ene izmed najstarejših in najbolj temeljnih za èloveški
socio-kognitivni razvoj (Lopez-Gonzales, 2012). Tako glasbeno izobra evanje nudi
dobre mo nosti za spodbujanje ustvarjalnosti uèencev. Ob kompoziciji je improvizacija
najbolj celovita dejavnost glasbenega ustvarjanja. Kratus (1991) ugotavlja, da otroci
razvijejo sposobnost improviziranja pred komponiranjem. Spontano ustvarjajo glasbene
ideje preden so si jih sposobni zapomniti in jih premišljeno modificirati. Zato je potrebno
improvizaciji pristopiti pred kompozicijo. V prispevku se osredotoèamo predvsem na
pomen improvizacije kot ustvarjalne dejavnosti v glasbenem izobra evanju in
predstavljamo del raziskave, ki preverja in vrednoti pomen improvizacije vkljuèene v
pouk klavirja v glasbeni šoli.
Pomen ustvarjalnosti
Ustvarjalnost je ena najpomembnejših in najprodornejših èloveških dejavnosti. Hkrati je
tudi najbolj osreèujoèa pot za reševanje te av, za poveèevanje dru bene blaginje, za
pospeševanje sporazumevanja med ljudmi. Na osebni ravni je ustvarjalnost znak
mentalnega zdravja in èustvenega blagostanja (Beghetto, 2005; Simonton, 2000). Eden
vodilnih raziskovalcev tega podroèja, Csikszentmihalyi (1997), ki e vrsto let raziskuje
ustvarjalnost tudi v povezavi s sreèo, ugotavlja, da za mnoge sreèa izvira iz ustvarjanja
neèesa novega in iz raziskovanja. Podpirati ustvarjalnost nekoga pomeni torej podpirati
splošno dobro poèutje, blagostanje. Zdrav, vsestransko skladno razvit, ozavešèen,
razumen, ustvarjalno usmerjen, zmo en, dejaven in uèinkovit èlovek, sposoben polnega,
sreènega ivljenja in so itja z ljudmi, je najpomembnejše podroèje ustvarjalnosti in tudi
238
connections of proposed suggestions for improvisation with students’ music creative thinking,
spontaneity, freedom of expression, attention, motivation; with technical and interpretive skills,
conceptual comprehension of music and the joy of music, and, finally, by varying some skills of
improvisation as regards to students’ age, feeling of empathy and interests for their own music
expression. The results show a positive connection between the observed fields of improvisation
and, at same time, prove that improvisation is an important motivational factor for learning the
piano. This opens the discussion on its greater and more systematic use in piano lessons in public
music schools.
Keywords: creativity, improvisation, piano instruction, research
Uvod
Literature o ustvarjalnosti in z njo povezanimi temami kot so intuicija, znanje, reševanje
problemov, dose ki ipd. je ogromno in prihaja iz najrazliènejših podroèij: filozofije,
psihologije, kognitivne znanosti, muzikologije, umetnostne zgodovine. V zadnjem èasu
se tudi nevroznanost obse no ukvarja s temo ustvarjalnosti. Ustvarjalni kognitivni pristop
je trenutni prevladujoèi model nevroznanstvenega raziskovanja ustvarjalnega mišljenja.
V skladu s tem je ustvarjalnost daleè od èude nega dogodka neprièakovanega
nakljuènega navdiha, temveè gre za mentalni pojav, ki nastane pri uporabi obièajnih
kognitivnih procesov (Biasutti, 2015; Bratico in Tervaniemi, 2006; Dietrich, 2004). S tem
postane ustvarjalnost dostopna vsem in ne le izjemno nadarjenim posameznikom. V
primerjavi z drugimi umetnostmi so univerzalne sposobnosti glasbenega ustvarjanja
splošno sprejete kot ene izmed najstarejših in najbolj temeljnih za èloveški
socio-kognitivni razvoj (Lopez-Gonzales, 2012). Tako glasbeno izobra evanje nudi
dobre mo nosti za spodbujanje ustvarjalnosti uèencev. Ob kompoziciji je improvizacija
najbolj celovita dejavnost glasbenega ustvarjanja. Kratus (1991) ugotavlja, da otroci
razvijejo sposobnost improviziranja pred komponiranjem. Spontano ustvarjajo glasbene
ideje preden so si jih sposobni zapomniti in jih premišljeno modificirati. Zato je potrebno
improvizaciji pristopiti pred kompozicijo. V prispevku se osredotoèamo predvsem na
pomen improvizacije kot ustvarjalne dejavnosti v glasbenem izobra evanju in
predstavljamo del raziskave, ki preverja in vrednoti pomen improvizacije vkljuèene v
pouk klavirja v glasbeni šoli.
Pomen ustvarjalnosti
Ustvarjalnost je ena najpomembnejših in najprodornejših èloveških dejavnosti. Hkrati je
tudi najbolj osreèujoèa pot za reševanje te av, za poveèevanje dru bene blaginje, za
pospeševanje sporazumevanja med ljudmi. Na osebni ravni je ustvarjalnost znak
mentalnega zdravja in èustvenega blagostanja (Beghetto, 2005; Simonton, 2000). Eden
vodilnih raziskovalcev tega podroèja, Csikszentmihalyi (1997), ki e vrsto let raziskuje
ustvarjalnost tudi v povezavi s sreèo, ugotavlja, da za mnoge sreèa izvira iz ustvarjanja
neèesa novega in iz raziskovanja. Podpirati ustvarjalnost nekoga pomeni torej podpirati
splošno dobro poèutje, blagostanje. Zdrav, vsestransko skladno razvit, ozavešèen,
razumen, ustvarjalno usmerjen, zmo en, dejaven in uèinkovit èlovek, sposoben polnega,
sreènega ivljenja in so itja z ljudmi, je najpomembnejše podroèje ustvarjalnosti in tudi
238
