Page 239 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 239
Ilonka Pucihar, POMEN VKLJUÈEVANJA IMPROVIZACIJE V POUK KLAVIRJA
temelj vseh drugih zvrsti ustvarjalnosti, menita tudi Peèjak in Štrukelj (2013). Rebula
(2008) meni, da nas ustvarjalnost varuje strahu pred neuspehom in odzivanjem okolja ter
nam daje suverenost. Tudi Amabile (1996) ugotavlja pozitivne vidike ustvarjalnosti, saj
pravi, da zaupanje v lastne ustvarjalne sposobnosti notranje motivira in daje obèutek moèi
in samozavesti. Raziskave ka ejo, pravi Runco (2004), da je ustvarjalnost koristna, ker
pospešuje in krepi reševanje problemov, prilagodljivost, sposobnost izra anja in zdravje.
Torrance (1981, v Fasko, 2001) pa ugotavlja vplive ustvarjalnega uèenja na veèjo
motivacijo, pozornost, radovednost, koncentracijo in uène dose ke.
Otroška igra je osreèujoèa in ustvarjalna sama po sebi in ka e na izvirnost ter uporabnost
za otroka, ki vstopa v šolo z bogatimi izkušnjami ustvarjalnega mišljenja in dejavnosti
(Odena, 2012). Ustvarjalni potencial, ki je pri majhnih otrocih tako oèiten, pa je pri
starejših otrocih in odraslih vedno manj opazen, saj okolje še zmeraj nagrajuje in spodbuja
predvsem intelektualni konformizem. Strokovnjaki ugotavljajo, da ustvarjalne
sposobnosti otrok vidno upadejo ob vstopu v šolo in ob prehodu v nadaljevalne šole.
Zahteve po veèji disciplini in prilagajanju so povezane z neza elenim upadanjem
ustvarjalnih sposobnosti, ki se mu je treba upreti (de la Motte-Haber, 1990; Fasko, 2001;
Peèjak, 1987; Peèjak in Štrukelj, 2013; Runco, 2004; Sternberg, 2006; Torrance, 1972).
Tako so pomembna prizadevanja v smeri veèjega razumevanja ustvarjalnosti in njenega
pomena ter posledièno njenega veèjega vkljuèevanja v izobra evanje. To zahteva
strokovno znanje in izkušnje na doloèenem podroèju in se je potrebno osredotoèiti na
posamezno vrsto ustvarjalnosti; v našem primeru na glasbeno ustvarjalnost. Raziskave
ka ejo, da so ustvarjalne naloge pomemben vidik glasbenega izobra evanja, ker krepijo
uèenèeve dose ke in razvoj in je tako nujno, da se tej praksi posveti veè pozornosti
(Hickey in Webster, 2001). e leta 1922 je S. Coleman v ZDA izdala knjigo o glasbeni
ustvarjalnosti otrok, v kateri postavlja improvizacijo in kompozicijo kot ustvarjalni
dejavnosti pred teoretièno glasbeno znanje. Podobna naèela so poudarjali tudi evropski
vrhunski glasbeni pedagogi: E. J. Dalcroze, E. Willems, C. Orff, Z. Kodaly idr. Glasbeniki
morajo biti sposobni globokega konceptualnega razumevanja, integriranega znanja,
prilagajanja in sodelovanja; ne samo tekoèega reproduciranja notnega materiala. V
glasbenem izobra evanju je improvizacija pogosto spregledana in potisnjena na obrobno
vlogo kurikulumov, ki temeljijo prete no na razvoju izvajalskih spretnosti. Številni avtorji
pa trdijo, da bi morala biti improvizacija pomemben del glasbenega izobra evanja
(Azzara, 1991; Biasutti, 2015; Hickey in Webster, 2001; Kotsoupidou in Hargreaves,
2009; Sawyer, 2007).
Pomen improvizacije
Nevrološke študije potrjujejo da ima glasbeno izobra evanje velik vpliv na razvoj
glasbenika; celo veèji kot individualne dispozicije. Ko se otrok uèi igrati na inštrument, se
nevronske povezave postopoma uglasijo, kar se poka e v spremembah kortikalne
organiziranosti. Elbert idr. (1995, v Trevarthen, 2012) in Pantev idr., (1998, ibid.)
ugotavljajo, da so ustrezna kortikalna podroèja za sprejemanje zvoka – slušna skorja in
senèni re enj – in tista, ki predstavljajo prstne konice – somatosenzorièna skorja –, pri
239
temelj vseh drugih zvrsti ustvarjalnosti, menita tudi Peèjak in Štrukelj (2013). Rebula
(2008) meni, da nas ustvarjalnost varuje strahu pred neuspehom in odzivanjem okolja ter
nam daje suverenost. Tudi Amabile (1996) ugotavlja pozitivne vidike ustvarjalnosti, saj
pravi, da zaupanje v lastne ustvarjalne sposobnosti notranje motivira in daje obèutek moèi
in samozavesti. Raziskave ka ejo, pravi Runco (2004), da je ustvarjalnost koristna, ker
pospešuje in krepi reševanje problemov, prilagodljivost, sposobnost izra anja in zdravje.
Torrance (1981, v Fasko, 2001) pa ugotavlja vplive ustvarjalnega uèenja na veèjo
motivacijo, pozornost, radovednost, koncentracijo in uène dose ke.
Otroška igra je osreèujoèa in ustvarjalna sama po sebi in ka e na izvirnost ter uporabnost
za otroka, ki vstopa v šolo z bogatimi izkušnjami ustvarjalnega mišljenja in dejavnosti
(Odena, 2012). Ustvarjalni potencial, ki je pri majhnih otrocih tako oèiten, pa je pri
starejših otrocih in odraslih vedno manj opazen, saj okolje še zmeraj nagrajuje in spodbuja
predvsem intelektualni konformizem. Strokovnjaki ugotavljajo, da ustvarjalne
sposobnosti otrok vidno upadejo ob vstopu v šolo in ob prehodu v nadaljevalne šole.
Zahteve po veèji disciplini in prilagajanju so povezane z neza elenim upadanjem
ustvarjalnih sposobnosti, ki se mu je treba upreti (de la Motte-Haber, 1990; Fasko, 2001;
Peèjak, 1987; Peèjak in Štrukelj, 2013; Runco, 2004; Sternberg, 2006; Torrance, 1972).
Tako so pomembna prizadevanja v smeri veèjega razumevanja ustvarjalnosti in njenega
pomena ter posledièno njenega veèjega vkljuèevanja v izobra evanje. To zahteva
strokovno znanje in izkušnje na doloèenem podroèju in se je potrebno osredotoèiti na
posamezno vrsto ustvarjalnosti; v našem primeru na glasbeno ustvarjalnost. Raziskave
ka ejo, da so ustvarjalne naloge pomemben vidik glasbenega izobra evanja, ker krepijo
uèenèeve dose ke in razvoj in je tako nujno, da se tej praksi posveti veè pozornosti
(Hickey in Webster, 2001). e leta 1922 je S. Coleman v ZDA izdala knjigo o glasbeni
ustvarjalnosti otrok, v kateri postavlja improvizacijo in kompozicijo kot ustvarjalni
dejavnosti pred teoretièno glasbeno znanje. Podobna naèela so poudarjali tudi evropski
vrhunski glasbeni pedagogi: E. J. Dalcroze, E. Willems, C. Orff, Z. Kodaly idr. Glasbeniki
morajo biti sposobni globokega konceptualnega razumevanja, integriranega znanja,
prilagajanja in sodelovanja; ne samo tekoèega reproduciranja notnega materiala. V
glasbenem izobra evanju je improvizacija pogosto spregledana in potisnjena na obrobno
vlogo kurikulumov, ki temeljijo prete no na razvoju izvajalskih spretnosti. Številni avtorji
pa trdijo, da bi morala biti improvizacija pomemben del glasbenega izobra evanja
(Azzara, 1991; Biasutti, 2015; Hickey in Webster, 2001; Kotsoupidou in Hargreaves,
2009; Sawyer, 2007).
Pomen improvizacije
Nevrološke študije potrjujejo da ima glasbeno izobra evanje velik vpliv na razvoj
glasbenika; celo veèji kot individualne dispozicije. Ko se otrok uèi igrati na inštrument, se
nevronske povezave postopoma uglasijo, kar se poka e v spremembah kortikalne
organiziranosti. Elbert idr. (1995, v Trevarthen, 2012) in Pantev idr., (1998, ibid.)
ugotavljajo, da so ustrezna kortikalna podroèja za sprejemanje zvoka – slušna skorja in
senèni re enj – in tista, ki predstavljajo prstne konice – somatosenzorièna skorja –, pri
239
