Page 242 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 242
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Metoda raziskovanja in udele enci
Izvedena je bila akcijska raziskava – multipla študija primera, ki je potekala po
naèrtovanih korakih eno šolsko leto. V skladu z zahtevami kvalitativnega raziskovanja
smo v raziskavo vkljuèili manjši vzorec uèencev in sicer 14 uèencev klavirja 1.–5.
razreda, pri katerih je bila v redni pouk klavirja vkljuèena improvizacija; nekaj minut na
vsaki uèni uri.
Postopek
Med uènimi urami je bilo izvedeno neprikrito opazovanje z udele bo. Veliko predlogov
za improvizacije v omenjenih uèbenikih zahteva aktivno udele bo uèitelja z igranjem
klavirja; ritmièno-melodiènih motivov, ‘’vprašanj’’, spremljav k uèenèevim
improvizacijam. Zabele ke, razmišljanja, refleksije in spoznanja o poteku vkljuèenih
improvizacij ter izjave uèencev so zapisani v raziskovalni dnevnik. Posamezne
improvizacije so avdio posnete. Podatki so torej pridobljeni z dnevniškimi zapisi, z
anekdotskimi zapisi izjav uèencev, s posnetki improvizacij in s pisnimi poroèili uèencev
in njihovih staršev. Postopek zbiranja podatkov je potekal skozi šolsko leto 2013/14 in je
razdeljen na tri dele. V prvem ciklu (od septembra do decembra 2013) smo skozi predloge
za improvizacijo, ki so postopno in sistematièno integrirani v uèbenikih MPK 1, 1A, 1B, 2
in 3, ter skozi dodatne predloge, dodane glede na individualne znaèilnosti, do ivljanja in
potrebe uèencev, preverjali uèenèevo glasbenoustvarjalno mišljenje, spontanost, svobodo
izra anja, pozornost in motivacijo. V drugem ciklu (januar, februar, 2014) smo v povezavi
z notiranim glasbenim repertoarjem, ki so ga uèenci igrali, ugotavljali povezave
predlogov za improvizacije s tehniènimi in interpretativnimi sposobnostmi,
konceptualnim razumevanjem glasbe ter veseljem do nje. V tretjem ciklu (marec, april,
2014) pa smo ugotavljali, kako nekatere vešèine improvizacije variirajo glede na starost,
kako uèenci do ivljajo posamezne predloge za improvizacijo in interes uèencev za lastno
glasbeno izra anje.
Kvalitativna analiza podatkov
Kvalitativna analiza podatkov temelji na podlagi dnevniških zapisov, ki so nastali skozi
opazovanja z udele bo, na podlagi zapisanih izjav uèencev, pisnih poroèil uèencev in
njihovih staršev. Kodiranje je bilo deduktivno; kategorije so bile doloèene vnaprej
(glasbenoustvarjalno mišljenje, spontanost, svoboda izra anja, pozornost, motivacija,
tehniène in interpretativne sposobnosti, konceptualno razumevanje glasbe, veselje do nje,
vešèine improvizacije, do ivljanje predlogov za improvizacije in glasbenega ustvarjanja).
Iz zbranega izkustvenega gradiva, vkljuèno s posnetki improvizacij, pomembnih tudi v
postopku verifikacije, smo postopno abstrahirali pojme in uporabili induktivni in
interpetativni pristop za izpeljavo ugotovitev.
242
Metoda raziskovanja in udele enci
Izvedena je bila akcijska raziskava – multipla študija primera, ki je potekala po
naèrtovanih korakih eno šolsko leto. V skladu z zahtevami kvalitativnega raziskovanja
smo v raziskavo vkljuèili manjši vzorec uèencev in sicer 14 uèencev klavirja 1.–5.
razreda, pri katerih je bila v redni pouk klavirja vkljuèena improvizacija; nekaj minut na
vsaki uèni uri.
Postopek
Med uènimi urami je bilo izvedeno neprikrito opazovanje z udele bo. Veliko predlogov
za improvizacije v omenjenih uèbenikih zahteva aktivno udele bo uèitelja z igranjem
klavirja; ritmièno-melodiènih motivov, ‘’vprašanj’’, spremljav k uèenèevim
improvizacijam. Zabele ke, razmišljanja, refleksije in spoznanja o poteku vkljuèenih
improvizacij ter izjave uèencev so zapisani v raziskovalni dnevnik. Posamezne
improvizacije so avdio posnete. Podatki so torej pridobljeni z dnevniškimi zapisi, z
anekdotskimi zapisi izjav uèencev, s posnetki improvizacij in s pisnimi poroèili uèencev
in njihovih staršev. Postopek zbiranja podatkov je potekal skozi šolsko leto 2013/14 in je
razdeljen na tri dele. V prvem ciklu (od septembra do decembra 2013) smo skozi predloge
za improvizacijo, ki so postopno in sistematièno integrirani v uèbenikih MPK 1, 1A, 1B, 2
in 3, ter skozi dodatne predloge, dodane glede na individualne znaèilnosti, do ivljanja in
potrebe uèencev, preverjali uèenèevo glasbenoustvarjalno mišljenje, spontanost, svobodo
izra anja, pozornost in motivacijo. V drugem ciklu (januar, februar, 2014) smo v povezavi
z notiranim glasbenim repertoarjem, ki so ga uèenci igrali, ugotavljali povezave
predlogov za improvizacije s tehniènimi in interpretativnimi sposobnostmi,
konceptualnim razumevanjem glasbe ter veseljem do nje. V tretjem ciklu (marec, april,
2014) pa smo ugotavljali, kako nekatere vešèine improvizacije variirajo glede na starost,
kako uèenci do ivljajo posamezne predloge za improvizacijo in interes uèencev za lastno
glasbeno izra anje.
Kvalitativna analiza podatkov
Kvalitativna analiza podatkov temelji na podlagi dnevniških zapisov, ki so nastali skozi
opazovanja z udele bo, na podlagi zapisanih izjav uèencev, pisnih poroèil uèencev in
njihovih staršev. Kodiranje je bilo deduktivno; kategorije so bile doloèene vnaprej
(glasbenoustvarjalno mišljenje, spontanost, svoboda izra anja, pozornost, motivacija,
tehniène in interpretativne sposobnosti, konceptualno razumevanje glasbe, veselje do nje,
vešèine improvizacije, do ivljanje predlogov za improvizacije in glasbenega ustvarjanja).
Iz zbranega izkustvenega gradiva, vkljuèno s posnetki improvizacij, pomembnih tudi v
postopku verifikacije, smo postopno abstrahirali pojme in uporabili induktivni in
interpetativni pristop za izpeljavo ugotovitev.
242
