Page 240 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 240
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
glasbenikih v primerjavi z neglasbeniki razširjena. Glede na korelacije med letom, ko se je
zaèelo glasbeno izobra evanje, in funkcionalnim poveèanjem danega kortikalnega
podroèja, so zakljuèili, da so odkritja plastiènosti slušne skorje rezultat uèinkov
izobra evanja, ne pa notranjih razlik med posamezniki. Elbert idr., (1995, v Trevarthen,
2012) nadalje ugotavljajo, da imajo pri violinistih prstne konice neenako poveèane
ustrezne mo ganske reprezentacije glede na levo in desno roko zaradi razliènih
funkcionalnih zahtev posamezne roke, kar je tudi bolj posledica glasbenega izobra evanja
kot pa drugih predizobra evalnih dejavnikov.
Z raziskavo so odkrili razlike v nevronskem procesiranju zvoka med glasbeniki, ki znajo
uporabljati improvizacijske strategije, in drugimi glasbeniki. Rezultati ka ejo, da ima
slušna skorja glasbenikov, ki raje igrajo brez notnega zapisa, višje sposobnosti
razlikovanja odstopanj tonske višine v transponiranih vzorcih (Tervaniemi idr., 2001, v
Bratico in Tervaniemi, 2006). To pomeni, da dolgoroèno vadenje improvizacije spremeni
nevronska vezja, tako da se izboljša glasbeni nastop in lajša hitro prepoznavanje glasbenih
vzorcev, saj omogoèa izvajalcem, da v ‘’slušnem umu’’ hitreje tvorijo sliko glasbenega
vzorca, ki naj bi ga zaigrali (Bratico in Tervaniemi, 2006). Kotsoupidou in Hargreaves
(2009) v eksperimentalni študiji o vplivih improvizacije na otrokovo ustvarjalno mišljenje
ugotavljata, da bi improvizacija morala biti prepoznana kot moèna podpora ustvarjalnemu
mišljenju, ker motivira otroke k uporabi domišljije in sprejemanju odloèitev za ustvarjanje
glasbe, ki je originalna in glede na leta predstavlja analogno raven glasbene strukture.
Raziskava Tafurijeve (2006) je potrdila, da bolj kot uèencem ponujamo spodbujajoèe
predloge za izra anje njihovih idej skozi uporabo usvojenih pravil, bolj se bo razvilo
njihovo glasbenoustvarjalno mišljenje. Za razvoj ustvarjalnega potenciala vsakega
individuuma med drugim predlaga predvsem improvizacijske dejavnosti. Umetnost
improvizacije je prav v razvijanju zavedanja lastne individualnosti, ki se izra a skoznjo.
Znanje raste skozi interaktivne vaje z uèiteljem, ki naj ne bi podajal modele za imitacijo,
temveè postavljal probleme, ki izzovejo osebne odgovore (Doerschuk, 1984, v Pressing,
1987). Tudi Biasutti (2015) meni, da improvizacija razvija uèenèeve ritmiène, melodiène,
harmonske in ekspresivne sposobnosti. Vkljuèuje zaznavne, kompozicijske in izvajalske
sposobnosti skozi izmišljanje zvoènih sekvenc v realnem èasu in tako spodbuja glasbeni
razvoj ter se lahko uporablja za izobra evanje uèencev na vseh ravneh.
Sawyer (2007) je mnenja, da naj bi improvizacija bila jedro glasbenega izobra evanja;
pred branjem not in izvajanjem zapisanega notnega materiala. To pride naknadno.
Glasbeniki, vzgajani na ta naèin, bodo imeli bolje razvite sposobnosti glasbenega
mišljenja, globljega razumevanja glasbe in bodo bolje pripravljeni tudi za interpretacijo
zapisanih skladb. Zaradi veèjih sposobnosti poslušanja in ‘’odgovarjanja’’ z
razumevanjem, bodo boljši tudi v skupinskem igranju. La je bodo tudi razumeli
nezahodne glasbene tradicije, kjer sta improvizacija in sodelovanje vodilo. Bunt (2012)
pravi, da vkljuèenost v improvizacijo prispeva k razvoju otrokove (ali odrasle) osebnosti
in identitete in je tako tesno povezana s posameznikovo kvaliteto ivljenja, kajti vpliva na
medosebni kontakt, obèutek pripadnosti, ravnote je med aktivnostjo in sprostitvijo ter
spodbuja ugodje, moè, sprostitev, u itek, veselje; torej vrsto pomembnih ivljenjskih
kvalitet. Na Hrvaškem je improvizacijo v okviru Funkcionalne glasbene pedagogike na
240
glasbenikih v primerjavi z neglasbeniki razširjena. Glede na korelacije med letom, ko se je
zaèelo glasbeno izobra evanje, in funkcionalnim poveèanjem danega kortikalnega
podroèja, so zakljuèili, da so odkritja plastiènosti slušne skorje rezultat uèinkov
izobra evanja, ne pa notranjih razlik med posamezniki. Elbert idr., (1995, v Trevarthen,
2012) nadalje ugotavljajo, da imajo pri violinistih prstne konice neenako poveèane
ustrezne mo ganske reprezentacije glede na levo in desno roko zaradi razliènih
funkcionalnih zahtev posamezne roke, kar je tudi bolj posledica glasbenega izobra evanja
kot pa drugih predizobra evalnih dejavnikov.
Z raziskavo so odkrili razlike v nevronskem procesiranju zvoka med glasbeniki, ki znajo
uporabljati improvizacijske strategije, in drugimi glasbeniki. Rezultati ka ejo, da ima
slušna skorja glasbenikov, ki raje igrajo brez notnega zapisa, višje sposobnosti
razlikovanja odstopanj tonske višine v transponiranih vzorcih (Tervaniemi idr., 2001, v
Bratico in Tervaniemi, 2006). To pomeni, da dolgoroèno vadenje improvizacije spremeni
nevronska vezja, tako da se izboljša glasbeni nastop in lajša hitro prepoznavanje glasbenih
vzorcev, saj omogoèa izvajalcem, da v ‘’slušnem umu’’ hitreje tvorijo sliko glasbenega
vzorca, ki naj bi ga zaigrali (Bratico in Tervaniemi, 2006). Kotsoupidou in Hargreaves
(2009) v eksperimentalni študiji o vplivih improvizacije na otrokovo ustvarjalno mišljenje
ugotavljata, da bi improvizacija morala biti prepoznana kot moèna podpora ustvarjalnemu
mišljenju, ker motivira otroke k uporabi domišljije in sprejemanju odloèitev za ustvarjanje
glasbe, ki je originalna in glede na leta predstavlja analogno raven glasbene strukture.
Raziskava Tafurijeve (2006) je potrdila, da bolj kot uèencem ponujamo spodbujajoèe
predloge za izra anje njihovih idej skozi uporabo usvojenih pravil, bolj se bo razvilo
njihovo glasbenoustvarjalno mišljenje. Za razvoj ustvarjalnega potenciala vsakega
individuuma med drugim predlaga predvsem improvizacijske dejavnosti. Umetnost
improvizacije je prav v razvijanju zavedanja lastne individualnosti, ki se izra a skoznjo.
Znanje raste skozi interaktivne vaje z uèiteljem, ki naj ne bi podajal modele za imitacijo,
temveè postavljal probleme, ki izzovejo osebne odgovore (Doerschuk, 1984, v Pressing,
1987). Tudi Biasutti (2015) meni, da improvizacija razvija uèenèeve ritmiène, melodiène,
harmonske in ekspresivne sposobnosti. Vkljuèuje zaznavne, kompozicijske in izvajalske
sposobnosti skozi izmišljanje zvoènih sekvenc v realnem èasu in tako spodbuja glasbeni
razvoj ter se lahko uporablja za izobra evanje uèencev na vseh ravneh.
Sawyer (2007) je mnenja, da naj bi improvizacija bila jedro glasbenega izobra evanja;
pred branjem not in izvajanjem zapisanega notnega materiala. To pride naknadno.
Glasbeniki, vzgajani na ta naèin, bodo imeli bolje razvite sposobnosti glasbenega
mišljenja, globljega razumevanja glasbe in bodo bolje pripravljeni tudi za interpretacijo
zapisanih skladb. Zaradi veèjih sposobnosti poslušanja in ‘’odgovarjanja’’ z
razumevanjem, bodo boljši tudi v skupinskem igranju. La je bodo tudi razumeli
nezahodne glasbene tradicije, kjer sta improvizacija in sodelovanje vodilo. Bunt (2012)
pravi, da vkljuèenost v improvizacijo prispeva k razvoju otrokove (ali odrasle) osebnosti
in identitete in je tako tesno povezana s posameznikovo kvaliteto ivljenja, kajti vpliva na
medosebni kontakt, obèutek pripadnosti, ravnote je med aktivnostjo in sprostitvijo ter
spodbuja ugodje, moè, sprostitev, u itek, veselje; torej vrsto pomembnih ivljenjskih
kvalitet. Na Hrvaškem je improvizacijo v okviru Funkcionalne glasbene pedagogike na
240
