Page 245 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 245
Ilonka Pucihar, POMEN VKLJUÈEVANJA IMPROVIZACIJE V POUK KLAVIRJA
Pri opazovanju variiranja vešèin improvizacije glede na starost smo se osredotoèali na
ritmièno ivost, s èimer oznaèujemo primeren in pester izbor ritmiènih elementov v
improvizaciji, na oblikovanje in razvoj melodij ter harmonsko intenzivnost.
Veselje do glasbe, do ivljanje posameznih predlogov za improvizacije in interes uèencev
za lastno glasbeno izra anje smo odkrivali skozi zabele ene ustne izjave uèencev ter pisne
izjave uèencev in njihovih staršev.
Spoznanja raziskave
Raziskava je pokazala, da so za spodbujanje glasbeno-ustvarjalnega mišljenja,
spontanosti, svobode izra anja, pozornosti, motivacije, tehniènih in interpretativnih
sposobnosti, konceptualnega razumevanja glasbe in vešèin improvizacije potrebni
predlogi za improvizacije, ki imajo dovolj enostavno strukturo in dovolj širok zvoèni
izziv, hkrati pa dopušèajo dovolj svobode za raziskovanje. Kot taki so se izkazali
predvsem predlogi ob uèiteljevi spremljavi, ki je zvoèno bogata in tudi vedno drugaèna; v
doloèeni 5-prstni poziciji iz uèbenikov MPK 1, 1A in 1B in pa predlogi za improvizacije v
doloèeni lestvici iz uèbenika MPK 2. Prav tako uèinkovito je bilo hkratno spodbujanje
svobodnih improvizacij, pri katerih si uèenci sami izberejo omejitve, ki jih obvladajo.
Medtem ko predlogi v uèbeniku MPK 3 z nekaj izjemami predvidevajo zahtevnejše
samostojne improvizacije z veè omejitvami in so se zato izkazali za manj uèinkovite. Èe
uèenci doloèene omejitve ne obvladajo, se posveèajo temu in se trudijo igrati ‘’pravilno’’.
Vse to nakazuje nujnost upoštevanja individualnih znaèilnosti in trenutnega stanja ter
do ivljanja vsakega posameznega uèenca.
Izkazalo se je, da izvirnost z leti upada kljub rednemu in sistematiènemu vkljuèevanju
improvizacije. Starejši kot so uèenci, bolj so usmerjeni k rezultatu; k improvizaciji, ki bo
lepo zvenela in si jo bodo karseda hitro zapomnili.
V poteku akcijske raziskave se je v okviru danih nalog in spodbud pokazala kot primerna
velika veèina improvizacij uèencev. Njihove izvedbe z uporabljenimi ritmiènimi,
melodiènimi in harmonskimi elementi so bile skladne z glasbenim razvojem in
sposobnostmi posameznega uèenca in so odra ale njihov estetski okus, na podlagi
katerega oblikujejo svoje improvizacije. Le v nekaj izjemah, kjer gre za uèenèevo
nezanimanje za improvizacijo ali obèutke sramu, so bile improvizacije manj primerne
glede na sposobnosti uèencev in stopnjo glasbenega razvoja. Podobno je bilo s
spontanostjo, ki se je najbolj odra ala pri vseh predlogih, kjer gre za igranje v paru; ali s
spremljavo uèitelja ali z drugim uèencem. Nepredvidljivost in spremembe v uèiteljevi
spremljavi ali svobodni improvizaciji drugega uèenca v paru spodbujajo spontano
raziskovanje vedno novih elementov. Pomembno je tudi ponavljanje doloèenega predloga
na veè zaporednih uènih urah klavirja, kajti s tem narašèa gotovost in si dovolijo veè
spontanega raziskovanja. Vsi uèenci so se v veèini svojih improvizacij svobodno izra ali
skozi izraz komunikacije znaèaja, starejši uèenci tudi skozi izraz strukturne komunikacije.
S tempom, jakostjo, artikulacijo, prijemom tona in pavzami so samostojno, brez
uèiteljevih interpretacijskih ali tehniènih napotkov, izra ali èustva, predhodno
245
Pri opazovanju variiranja vešèin improvizacije glede na starost smo se osredotoèali na
ritmièno ivost, s èimer oznaèujemo primeren in pester izbor ritmiènih elementov v
improvizaciji, na oblikovanje in razvoj melodij ter harmonsko intenzivnost.
Veselje do glasbe, do ivljanje posameznih predlogov za improvizacije in interes uèencev
za lastno glasbeno izra anje smo odkrivali skozi zabele ene ustne izjave uèencev ter pisne
izjave uèencev in njihovih staršev.
Spoznanja raziskave
Raziskava je pokazala, da so za spodbujanje glasbeno-ustvarjalnega mišljenja,
spontanosti, svobode izra anja, pozornosti, motivacije, tehniènih in interpretativnih
sposobnosti, konceptualnega razumevanja glasbe in vešèin improvizacije potrebni
predlogi za improvizacije, ki imajo dovolj enostavno strukturo in dovolj širok zvoèni
izziv, hkrati pa dopušèajo dovolj svobode za raziskovanje. Kot taki so se izkazali
predvsem predlogi ob uèiteljevi spremljavi, ki je zvoèno bogata in tudi vedno drugaèna; v
doloèeni 5-prstni poziciji iz uèbenikov MPK 1, 1A in 1B in pa predlogi za improvizacije v
doloèeni lestvici iz uèbenika MPK 2. Prav tako uèinkovito je bilo hkratno spodbujanje
svobodnih improvizacij, pri katerih si uèenci sami izberejo omejitve, ki jih obvladajo.
Medtem ko predlogi v uèbeniku MPK 3 z nekaj izjemami predvidevajo zahtevnejše
samostojne improvizacije z veè omejitvami in so se zato izkazali za manj uèinkovite. Èe
uèenci doloèene omejitve ne obvladajo, se posveèajo temu in se trudijo igrati ‘’pravilno’’.
Vse to nakazuje nujnost upoštevanja individualnih znaèilnosti in trenutnega stanja ter
do ivljanja vsakega posameznega uèenca.
Izkazalo se je, da izvirnost z leti upada kljub rednemu in sistematiènemu vkljuèevanju
improvizacije. Starejši kot so uèenci, bolj so usmerjeni k rezultatu; k improvizaciji, ki bo
lepo zvenela in si jo bodo karseda hitro zapomnili.
V poteku akcijske raziskave se je v okviru danih nalog in spodbud pokazala kot primerna
velika veèina improvizacij uèencev. Njihove izvedbe z uporabljenimi ritmiènimi,
melodiènimi in harmonskimi elementi so bile skladne z glasbenim razvojem in
sposobnostmi posameznega uèenca in so odra ale njihov estetski okus, na podlagi
katerega oblikujejo svoje improvizacije. Le v nekaj izjemah, kjer gre za uèenèevo
nezanimanje za improvizacijo ali obèutke sramu, so bile improvizacije manj primerne
glede na sposobnosti uèencev in stopnjo glasbenega razvoja. Podobno je bilo s
spontanostjo, ki se je najbolj odra ala pri vseh predlogih, kjer gre za igranje v paru; ali s
spremljavo uèitelja ali z drugim uèencem. Nepredvidljivost in spremembe v uèiteljevi
spremljavi ali svobodni improvizaciji drugega uèenca v paru spodbujajo spontano
raziskovanje vedno novih elementov. Pomembno je tudi ponavljanje doloèenega predloga
na veè zaporednih uènih urah klavirja, kajti s tem narašèa gotovost in si dovolijo veè
spontanega raziskovanja. Vsi uèenci so se v veèini svojih improvizacij svobodno izra ali
skozi izraz komunikacije znaèaja, starejši uèenci tudi skozi izraz strukturne komunikacije.
S tempom, jakostjo, artikulacijo, prijemom tona in pavzami so samostojno, brez
uèiteljevih interpretacijskih ali tehniènih napotkov, izra ali èustva, predhodno
245
