Page 249 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 249
Ilonka Pucihar, POMEN VKLJUÈEVANJA IMPROVIZACIJE V POUK KLAVIRJA
Podobnega mnenja so starši: ‘’Rad improvizira. Daje mu dodatno motivacijo in dobro
vpliva na njegovo samopodobo’’; ‘’Uporabi jo (improvizacijo) tudi za motivacijo pri
nalogah, ki jo v dnevu še èakajo. Vsekakor se z improvizacijo izra a in
spoznava’’;’’Menim celo, da bi njena ljubezen do uèenja klavirja brez dovoljenja in
mo nosti improviziranja pri pouku in doma kaj kmalu splahnela. Tako pa brsti in cveti’’.
Tudi odsotnost strahu pred napakami in obèutek sposobnosti za izpolnitev doloèene
naloge sta priznana kot pomemben motivacijski faktor atribucijske teorije motivacije
(Baèlija Susiæ, 2012). Obèutenje zadovoljstva je prav tako pomemben dejavnik notranje
motivacije, kot ugotavlja tudi Rotar Pance (1995). Uèenec se ukvarja z glasbeno
dejavnostjo, ker ga ta osreèuje, mu daje notranje zadovoljstvo. Improvizacija se torej ka e
kot glasbena dejavnost, ki predstavlja prijetna glasbena do ivetja veèini uèencem in jih
tudi notranje motivira h glasbenim in drugim dejavnostim. Predstavlja pomemben vir
iskanja izpolnjujoèih glasbenih izkušenj, kar je nedvomno eden najpomembnejših ciljev
glasbenega izobra evanja.
Sklep
Zaradi majhnega vzorca ugotovitev akcijske raziskave – multiple študije primera ne
moremo posplošiti. Vendar pa opazovanje in vrednotenje vkljuèevanja improvizacije v
pouk klavirja skupaj z ugotovitvami drugih avtorjev omogoèajo vpogled v pomembnost
vkljuèevanja improvizacije v pouk klavirja in širijo zavedanje o njenih pozitivnih
povezavah z uèenèevim glasbenim razvojem. Raziskava je pokazala, da doloèeni predlogi
za improvizacije spodbujajo opazovana podroèja; glasbenoustvarjalno mišljenje,
spontanost, svobodo izra anja, pozornost, motivacijo, tehniène in interpretativne
sposobnosti in konceptualno razumevanje glasbe. Kljub temu izvirnost z leti upada in
uèenci hitro prehajajo od igrivih raziskovanj k bolj k rezultatu usmerjenemu naèinu dela.
Mlajši uèenci kontinuirano raziskujejo, starejši uèenci pa ponavljajo in razvijajo gradivo,
kar ka e na doslednejše melodiène in tonalne karakteristike, ki pa niso nujno tudi izvirne.
Gre za kompleksna podroèja, ki bi vsako zase lahko bilo predmet samostojne raziskave.
Vendar pa je bila naša raziskava osredotoèena na nov pristop vkljuèevanja improvizacije
v pouk klavirja s številnimi predlogi za improvizacije in s tem na preverjanje pomena te
dejavnosti za razlièna podroèja glasbenega razvoja uèencev.
Pokazala se je uèinkovitost predvsem tistih predlogov v uèbenikih MPK, ki predvidevajo
spremljavo uèitelja, predlogov z enostavnejšo ostinatno spremljavo, na katero uèenci
improvizirajo, in pa predlogov za svobodne improvizacije. Ti predlogi so dovolj
enostavni, da se uèenci èutijo sposobne, hkrati pa zvoèno dovolj zanimivi, da zadovoljijo
njihov estetski obèutek za lepoto. S primerno izbranimi predlogi je improvizacija
nepogrešljiva dejavnost, ki spodbuja veselje do glasbe in interes uèencev za lastno
glasbeno izra anje. Izjave uèencev in njihovih staršev o improvizaciji pri pouku klavirja
potrjujejo njeno pomembno vlogo, saj znanje in mo nosti improvizacije po njihovem
mnenju prinašajo interes in zadovoljstvo, obèutek sposobnosti, svobodo izra anja,
lahkotnost, sprostitev, veselje, odsotnost strahu pred napakami in notranjo motivacijo.
Vse to morda lahko spodbudi tudi druge uèitelje, uèiteljice klavirja k veèjem udejanjanju
249
Podobnega mnenja so starši: ‘’Rad improvizira. Daje mu dodatno motivacijo in dobro
vpliva na njegovo samopodobo’’; ‘’Uporabi jo (improvizacijo) tudi za motivacijo pri
nalogah, ki jo v dnevu še èakajo. Vsekakor se z improvizacijo izra a in
spoznava’’;’’Menim celo, da bi njena ljubezen do uèenja klavirja brez dovoljenja in
mo nosti improviziranja pri pouku in doma kaj kmalu splahnela. Tako pa brsti in cveti’’.
Tudi odsotnost strahu pred napakami in obèutek sposobnosti za izpolnitev doloèene
naloge sta priznana kot pomemben motivacijski faktor atribucijske teorije motivacije
(Baèlija Susiæ, 2012). Obèutenje zadovoljstva je prav tako pomemben dejavnik notranje
motivacije, kot ugotavlja tudi Rotar Pance (1995). Uèenec se ukvarja z glasbeno
dejavnostjo, ker ga ta osreèuje, mu daje notranje zadovoljstvo. Improvizacija se torej ka e
kot glasbena dejavnost, ki predstavlja prijetna glasbena do ivetja veèini uèencem in jih
tudi notranje motivira h glasbenim in drugim dejavnostim. Predstavlja pomemben vir
iskanja izpolnjujoèih glasbenih izkušenj, kar je nedvomno eden najpomembnejših ciljev
glasbenega izobra evanja.
Sklep
Zaradi majhnega vzorca ugotovitev akcijske raziskave – multiple študije primera ne
moremo posplošiti. Vendar pa opazovanje in vrednotenje vkljuèevanja improvizacije v
pouk klavirja skupaj z ugotovitvami drugih avtorjev omogoèajo vpogled v pomembnost
vkljuèevanja improvizacije v pouk klavirja in širijo zavedanje o njenih pozitivnih
povezavah z uèenèevim glasbenim razvojem. Raziskava je pokazala, da doloèeni predlogi
za improvizacije spodbujajo opazovana podroèja; glasbenoustvarjalno mišljenje,
spontanost, svobodo izra anja, pozornost, motivacijo, tehniène in interpretativne
sposobnosti in konceptualno razumevanje glasbe. Kljub temu izvirnost z leti upada in
uèenci hitro prehajajo od igrivih raziskovanj k bolj k rezultatu usmerjenemu naèinu dela.
Mlajši uèenci kontinuirano raziskujejo, starejši uèenci pa ponavljajo in razvijajo gradivo,
kar ka e na doslednejše melodiène in tonalne karakteristike, ki pa niso nujno tudi izvirne.
Gre za kompleksna podroèja, ki bi vsako zase lahko bilo predmet samostojne raziskave.
Vendar pa je bila naša raziskava osredotoèena na nov pristop vkljuèevanja improvizacije
v pouk klavirja s številnimi predlogi za improvizacije in s tem na preverjanje pomena te
dejavnosti za razlièna podroèja glasbenega razvoja uèencev.
Pokazala se je uèinkovitost predvsem tistih predlogov v uèbenikih MPK, ki predvidevajo
spremljavo uèitelja, predlogov z enostavnejšo ostinatno spremljavo, na katero uèenci
improvizirajo, in pa predlogov za svobodne improvizacije. Ti predlogi so dovolj
enostavni, da se uèenci èutijo sposobne, hkrati pa zvoèno dovolj zanimivi, da zadovoljijo
njihov estetski obèutek za lepoto. S primerno izbranimi predlogi je improvizacija
nepogrešljiva dejavnost, ki spodbuja veselje do glasbe in interes uèencev za lastno
glasbeno izra anje. Izjave uèencev in njihovih staršev o improvizaciji pri pouku klavirja
potrjujejo njeno pomembno vlogo, saj znanje in mo nosti improvizacije po njihovem
mnenju prinašajo interes in zadovoljstvo, obèutek sposobnosti, svobodo izra anja,
lahkotnost, sprostitev, veselje, odsotnost strahu pred napakami in notranjo motivacijo.
Vse to morda lahko spodbudi tudi druge uèitelje, uèiteljice klavirja k veèjem udejanjanju
249
