Page 246 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 246
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
spodbujena skozi pogovor, telesni gib ali zgodbo. Za razliko od spodbujanja spontanosti
pa zapomnjenje improvizacije in s tem pribli evanje kompoziciji ne omeji svobode
glasbenega izra anja. Uèenci so bili zelo pozorni ob igranju veèine svojih improvizacij.
Pozornost se je odra ala v mimiki obraza in subtilnem gibanju celega telesa skladno z
glasbo, ki so jo igrali. Velika pozornost je izhajala iz interesa, zanimanja za doloèen
predlog za improvizacijo, kar še posebej spodbuja skupna igra in svobodne improvizacije.
Uèenci so bili motivirani za improvizacijo in so jo pogosto izbirali kot najbolj eleno
dejavnost pri pouku klavirja. Obèutek sposobnosti za doloèen predlog se je izkazal kot
prednostni razlog za izbiro improvizacije.
Predlogi za improvizacije v omenjenih uèbenikih so tudi povezani s sprošèenim,
lahkotnim, tekoèim in natanènim izvajanjem, podpirajo obvladovanje tonalitete oziroma
5-prstne pozicije, dobro taktilno obèutenje klaviature in transpozicijo. Uèenci so s
sledenjem svojim notranjim obèutkom in z lastnimi interpretativnimi odloèitvami prišli do
izvajanja skladb s tonsko diferenciacijo, variabilnostjo dinamike, agogike in artikulacije,
skladno s stilnimi in interpretacijskimi zahtevami skladb; v odsotnosti ali le majhni meri
uèiteljevih napotkov ali navodil. Pogoj pa je, da uèenec dobro in z zaupanjem obvlada
glasbene elemente v improvizaciji in v zapisani skladbi, ki jo izvaja; le tako se lahko
popolnoma osredotoèi in izrazi skozi glasbo, ki jo ustvarja, hkrati pa morajo biti predlogi
za improvizacije vsaj v obravnavanem elementu povezani z zapisano skladbo.
Z ustrezno izbranimi predlogi za improvizacijo in po potrebi predhodno dodanim gibom
telesa lahko omogoèamo tudi globlje integrirano konceptualno razumevanje glasbe, ki
ima podlago v do iveti izkušnji. Mlajši uèenci so na ta naèin prišli do razumevanja
preproste ritmiène in melodiène strukture: ritmiène strukture s triolami, sinkopami,
osnove metruma, tonaliteto oziroma 5-prstno pozicijo, v kateri improvizirajo, uporabo
višajev, ni ajev, fraze in tudi polifono vodenje dveh melodiènih linij. Z razumevanjem
harmonske strukture mlajši uèenci postopoma napredujejo od osnovnih tonov glavnih
stopenj do kadenènih spremljav, ki jih uporabljajo tudi za svoje samostojne improvizacije.
Pri starejših uèencih napreduje razumevanje ritmiène in melodiène strukture, kar se je
pokazalo v uporabi ritmiènega in melodiènega ponavljanja in variiranja motivov,
sekvenc, spremembi tonskega spola, hitrih pasa , melodije v tercah, variirani basovski
liniji, ‘’double time’’, in tudi razumevanje modusov in tridelne pesemske oblike.
Nadalje smo ugotovili, da se ritmièna ivost uèencev glede na njihovo starost v èasu
raziskave ni bistveno spreminjala, kazala pa se je tendenca mlajših uèencev k izbiri bolj
ivih, ritmiènih improvizacij in tudi prete no durovih tonalitet, medtem ko so uèenke,
stare okrog 10 let, izbirale mirnejše improvizacije in prete no molove tonalitete. Med 6-im
in 10-im letom postanejo melodiène in tonalne karakteristike doslednejše, skupaj z
razvojem obèutka za tonalni center in kadence. Gre pa pri mlajših uèencih za oblikovanje
lepih, primernih, a prete no vedno novih melodij z dinamièno in agogièno variabilnostjo,
medtem ko starejši uèenci melodije e tudi razvijajo; ponavljajo sekvenèno in variirajo
ritem ali melodijo. Veèja harmonska intenzivnost v uporabi za uèence izvirnih
harmonskih postopov in dinamièna variabilnost le-teh se ka eta predvsem pri starejših
246
spodbujena skozi pogovor, telesni gib ali zgodbo. Za razliko od spodbujanja spontanosti
pa zapomnjenje improvizacije in s tem pribli evanje kompoziciji ne omeji svobode
glasbenega izra anja. Uèenci so bili zelo pozorni ob igranju veèine svojih improvizacij.
Pozornost se je odra ala v mimiki obraza in subtilnem gibanju celega telesa skladno z
glasbo, ki so jo igrali. Velika pozornost je izhajala iz interesa, zanimanja za doloèen
predlog za improvizacijo, kar še posebej spodbuja skupna igra in svobodne improvizacije.
Uèenci so bili motivirani za improvizacijo in so jo pogosto izbirali kot najbolj eleno
dejavnost pri pouku klavirja. Obèutek sposobnosti za doloèen predlog se je izkazal kot
prednostni razlog za izbiro improvizacije.
Predlogi za improvizacije v omenjenih uèbenikih so tudi povezani s sprošèenim,
lahkotnim, tekoèim in natanènim izvajanjem, podpirajo obvladovanje tonalitete oziroma
5-prstne pozicije, dobro taktilno obèutenje klaviature in transpozicijo. Uèenci so s
sledenjem svojim notranjim obèutkom in z lastnimi interpretativnimi odloèitvami prišli do
izvajanja skladb s tonsko diferenciacijo, variabilnostjo dinamike, agogike in artikulacije,
skladno s stilnimi in interpretacijskimi zahtevami skladb; v odsotnosti ali le majhni meri
uèiteljevih napotkov ali navodil. Pogoj pa je, da uèenec dobro in z zaupanjem obvlada
glasbene elemente v improvizaciji in v zapisani skladbi, ki jo izvaja; le tako se lahko
popolnoma osredotoèi in izrazi skozi glasbo, ki jo ustvarja, hkrati pa morajo biti predlogi
za improvizacije vsaj v obravnavanem elementu povezani z zapisano skladbo.
Z ustrezno izbranimi predlogi za improvizacijo in po potrebi predhodno dodanim gibom
telesa lahko omogoèamo tudi globlje integrirano konceptualno razumevanje glasbe, ki
ima podlago v do iveti izkušnji. Mlajši uèenci so na ta naèin prišli do razumevanja
preproste ritmiène in melodiène strukture: ritmiène strukture s triolami, sinkopami,
osnove metruma, tonaliteto oziroma 5-prstno pozicijo, v kateri improvizirajo, uporabo
višajev, ni ajev, fraze in tudi polifono vodenje dveh melodiènih linij. Z razumevanjem
harmonske strukture mlajši uèenci postopoma napredujejo od osnovnih tonov glavnih
stopenj do kadenènih spremljav, ki jih uporabljajo tudi za svoje samostojne improvizacije.
Pri starejših uèencih napreduje razumevanje ritmiène in melodiène strukture, kar se je
pokazalo v uporabi ritmiènega in melodiènega ponavljanja in variiranja motivov,
sekvenc, spremembi tonskega spola, hitrih pasa , melodije v tercah, variirani basovski
liniji, ‘’double time’’, in tudi razumevanje modusov in tridelne pesemske oblike.
Nadalje smo ugotovili, da se ritmièna ivost uèencev glede na njihovo starost v èasu
raziskave ni bistveno spreminjala, kazala pa se je tendenca mlajših uèencev k izbiri bolj
ivih, ritmiènih improvizacij in tudi prete no durovih tonalitet, medtem ko so uèenke,
stare okrog 10 let, izbirale mirnejše improvizacije in prete no molove tonalitete. Med 6-im
in 10-im letom postanejo melodiène in tonalne karakteristike doslednejše, skupaj z
razvojem obèutka za tonalni center in kadence. Gre pa pri mlajših uèencih za oblikovanje
lepih, primernih, a prete no vedno novih melodij z dinamièno in agogièno variabilnostjo,
medtem ko starejši uèenci melodije e tudi razvijajo; ponavljajo sekvenèno in variirajo
ritem ali melodijo. Veèja harmonska intenzivnost v uporabi za uèence izvirnih
harmonskih postopov in dinamièna variabilnost le-teh se ka eta predvsem pri starejših
246
