Page 262 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 262
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Postopek
Zaradi preverjanja razumljivosti vprašalnika (namenjen je bil razliènim starostnim
skupinam otrok) in èasa reševanja je bila najprej izvedena pilotska študija. Anketiranje je
potekalo skupinsko pod vodstvom testatorja od 12. 3. do 10. 4. 2015 v štirih slovenskih
GŠ. Izvedeno je bilo pri predmetih Nauk o glasbi v 4., 5. in 6. razredu ter Solfeggio I. in II.
Èas reševanja je bil od 10 do15 minut. Podatki so bili obdelani s programom SPSS 21.
Rezultati
Preverjanje hipoteze 1: Pri glasbeni samopodobi obstajajo razlike glede na spol.
Tabela 1: Prikaz pomembnosti razlik v glasbeni samopodobi glede na spol
Spol N Aritmetièna Standardni t p
sredina odklon -,461 ,646
Deklice
Deèki 133 3,91 ,959
92 3,93 ,994
Iz Tabele 1 je razvidno, da imajo tako deèki kot deklice pozitivno glasbeno samopodoba in
da razlike med spoloma niso statistièno pomembne. Tako prvo hipotezo zavrnemo.
Preverjanje hipoteze 2: Med glasbeno samopodobo in starostjo (H2.1) ter leti obiskovanja
GŠ (H.2.2) obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je med glasbeno samopodobo in
starostjo znašal r = 0,001 ter med leti obiskovanja GŠ r = 0,083, zavrnemo drugo hipotezo.
Na podlagi tega zakljuèimo, da starost in leta obiskovanja GŠ nimata opaznejšega uèinka
na oblikovanje glasbene samopodobe.
Preverjanje hipoteze 3: Med glasbeno samopodobo in oceno pri inštrumentu/petju (H3.1)
oz. oceno pri nauku o glasbi/solfeggiu (H3.2) obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta – med glasbeno samopodobo in oceno pri
individualnem predmetu je znašal r = 0,343, pri NGL/solfeggiu pa r = 0,187 – ki je bil v
obeh primerih statistièno pomemben na nivoju 0,005, lahko sprejmemo tretjo hipotezo in
potrdimo pomembno povezanost med glasbeno samopodobo in ocenami v GŠ.
Preverjanje hipoteze 4: Uèenci, ki jih starši (H4.1)/uèitelji (H4.2) spodbujajo, imajo bolj
pozitivno glasbeno samopodobo kot tisti, ki teh socialnih spodbud nimajo.
262
Postopek
Zaradi preverjanja razumljivosti vprašalnika (namenjen je bil razliènim starostnim
skupinam otrok) in èasa reševanja je bila najprej izvedena pilotska študija. Anketiranje je
potekalo skupinsko pod vodstvom testatorja od 12. 3. do 10. 4. 2015 v štirih slovenskih
GŠ. Izvedeno je bilo pri predmetih Nauk o glasbi v 4., 5. in 6. razredu ter Solfeggio I. in II.
Èas reševanja je bil od 10 do15 minut. Podatki so bili obdelani s programom SPSS 21.
Rezultati
Preverjanje hipoteze 1: Pri glasbeni samopodobi obstajajo razlike glede na spol.
Tabela 1: Prikaz pomembnosti razlik v glasbeni samopodobi glede na spol
Spol N Aritmetièna Standardni t p
sredina odklon -,461 ,646
Deklice
Deèki 133 3,91 ,959
92 3,93 ,994
Iz Tabele 1 je razvidno, da imajo tako deèki kot deklice pozitivno glasbeno samopodoba in
da razlike med spoloma niso statistièno pomembne. Tako prvo hipotezo zavrnemo.
Preverjanje hipoteze 2: Med glasbeno samopodobo in starostjo (H2.1) ter leti obiskovanja
GŠ (H.2.2) obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je med glasbeno samopodobo in
starostjo znašal r = 0,001 ter med leti obiskovanja GŠ r = 0,083, zavrnemo drugo hipotezo.
Na podlagi tega zakljuèimo, da starost in leta obiskovanja GŠ nimata opaznejšega uèinka
na oblikovanje glasbene samopodobe.
Preverjanje hipoteze 3: Med glasbeno samopodobo in oceno pri inštrumentu/petju (H3.1)
oz. oceno pri nauku o glasbi/solfeggiu (H3.2) obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta – med glasbeno samopodobo in oceno pri
individualnem predmetu je znašal r = 0,343, pri NGL/solfeggiu pa r = 0,187 – ki je bil v
obeh primerih statistièno pomemben na nivoju 0,005, lahko sprejmemo tretjo hipotezo in
potrdimo pomembno povezanost med glasbeno samopodobo in ocenami v GŠ.
Preverjanje hipoteze 4: Uèenci, ki jih starši (H4.1)/uèitelji (H4.2) spodbujajo, imajo bolj
pozitivno glasbeno samopodobo kot tisti, ki teh socialnih spodbud nimajo.
262
