Page 263 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 263
Katarina Habe, Ana Smolnikar, DEJAVNIKI OBLIKOVANJA GLASBENE SAMOPODOBE ...
Tabela 2: Prikaz pomembnosti razlik v glasbeni samopodobi glede na socialne
spodbude staršev in uèiteljev
N Aritmetièna Standardni t p
sredina odklon
SPODBUDE STARŠEV DA 216 3,94 ,973 1,605 0.110
NE 9 3,91 ,895
SPODBUDE UÈITELJEV DA 215 3,95 ,974 2,428 0.016*
NE 10 3,35 ,846
Iz Tabele 2 je razvidno, da starši starši nimajo pomembnega vpliva na glasbeno
samopodobo, medtem ko ima pomemben vpliv vloga uèiteljev. Torej lahko èetrto
hipotezo delno sprejmemo.
Preverjanje hipoteze 5: Med pomembnejšimi glasbenimi dose ki in glasbeno samopodobo
obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je znašal r = 0,278 (p = 0,001), lahko
sklepamo o pomembni povezanosti med glasbeno samopodobo in številom
pomembnejših glasbenih dose kov.
Preverjanje hipoteze 6: Med glasbeno in splošno samopodobo obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je znašal r = 0,424 (p = 0,000), lahko
sklepamo o pomembni povezanosti med glasbeno in splošno samopodobo.
Razprava
V prièujoèi raziskavi smo se osredotoèili na preuèevanje glasbene samopodobe uèencev
ni je glasbene šole. Zanimale so nas razlike pri glasbeni samopodobi uèencev glede na
spol in socialne spodbude staršev in uèiteljev. Prav tako smo eleli osvetliti, kakšna je
povezanost glasbene samopodobe s starostjo, z leti glasbenih izkušenj, s številom
pomembnih glasbenih dose kov in s splošno samopodobo.
Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da pri glasbeni samopodobi ne obstajajo
pomembne razlike glede na spol. Naši rezultati niso skladni z izsledki drugih raziskav, ki
obièajno potrjujejo bolj pozitivno uèno samopodobo, katere del je tudi glasbena, pri
deklicah (Lamovec, 1987). Tudi raziskava med slovenskimi osnovnošolci je pokazala, da
v samospoštovanju sicer ne obstajajo razlike glede na spol, so se pa te potrdile pri glasbeni
samouèinkovitosti, kjer so deklice poroèale o višji samouèinkovitosti kot deèki (Šeško,
2010).
Ugotovili smo, da glasbena samopodoba ni povezana s starostjo in z leti glasbenih
izkušenj. To je v skladu z izsledki S. Šeško (2010), ki prav tako niso pokazali pomembne
povezanosti s samospoštovanjem in samouèinkovitostjo na eni strani ter starostjo na
263
Tabela 2: Prikaz pomembnosti razlik v glasbeni samopodobi glede na socialne
spodbude staršev in uèiteljev
N Aritmetièna Standardni t p
sredina odklon
SPODBUDE STARŠEV DA 216 3,94 ,973 1,605 0.110
NE 9 3,91 ,895
SPODBUDE UÈITELJEV DA 215 3,95 ,974 2,428 0.016*
NE 10 3,35 ,846
Iz Tabele 2 je razvidno, da starši starši nimajo pomembnega vpliva na glasbeno
samopodobo, medtem ko ima pomemben vpliv vloga uèiteljev. Torej lahko èetrto
hipotezo delno sprejmemo.
Preverjanje hipoteze 5: Med pomembnejšimi glasbenimi dose ki in glasbeno samopodobo
obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je znašal r = 0,278 (p = 0,001), lahko
sklepamo o pomembni povezanosti med glasbeno samopodobo in številom
pomembnejših glasbenih dose kov.
Preverjanje hipoteze 6: Med glasbeno in splošno samopodobo obstaja povezanost.
Na podlagi izraèuna korelacijskega koeficienta, ki je znašal r = 0,424 (p = 0,000), lahko
sklepamo o pomembni povezanosti med glasbeno in splošno samopodobo.
Razprava
V prièujoèi raziskavi smo se osredotoèili na preuèevanje glasbene samopodobe uèencev
ni je glasbene šole. Zanimale so nas razlike pri glasbeni samopodobi uèencev glede na
spol in socialne spodbude staršev in uèiteljev. Prav tako smo eleli osvetliti, kakšna je
povezanost glasbene samopodobe s starostjo, z leti glasbenih izkušenj, s številom
pomembnih glasbenih dose kov in s splošno samopodobo.
Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da pri glasbeni samopodobi ne obstajajo
pomembne razlike glede na spol. Naši rezultati niso skladni z izsledki drugih raziskav, ki
obièajno potrjujejo bolj pozitivno uèno samopodobo, katere del je tudi glasbena, pri
deklicah (Lamovec, 1987). Tudi raziskava med slovenskimi osnovnošolci je pokazala, da
v samospoštovanju sicer ne obstajajo razlike glede na spol, so se pa te potrdile pri glasbeni
samouèinkovitosti, kjer so deklice poroèale o višji samouèinkovitosti kot deèki (Šeško,
2010).
Ugotovili smo, da glasbena samopodoba ni povezana s starostjo in z leti glasbenih
izkušenj. To je v skladu z izsledki S. Šeško (2010), ki prav tako niso pokazali pomembne
povezanosti s samospoštovanjem in samouèinkovitostjo na eni strani ter starostjo na
263
