Page 265 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 265
Katarina Habe, Ana Smolnikar, DEJAVNIKI OBLIKOVANJA GLASBENE SAMOPODOBE ...
Zakljuèki
Poglavitne ugotovitve naše raziskave so, da je glasbena samopodoba uèencev slovenskih
glasbenih šol pozitivna, da je najpomembnejši socialni dejavnik, ki vpliva na glasbeno
samopodobo, uèitelj, da se ocene v GŠ pomembno povezujejo z glasbeno samopodobo in
da je glasbena samopodoba pomembno povezana s splošno samopodobo.
Naša raziskava ima tudi nekatere omejitve: lahko bi izboljšali strukturo vprašalnika in
preverili veljavnost ob povezanosti z obstojeèimi vprašalniki, ki merijo razliène
konstrukte samovrednotenja; zanimivo bi bilo podrobneje preuèiti ne samo vloge uèitelja
na oblikovanje glasbene samopodobe, temveè tudi glasbeno samopodobo glasbeno
nadarjenih uèencev.
Prednosti naše raziskave so, da smo oblikovali vprašalnik za merjenje glasbene
samopodobe in preverili njegove psihometriène karakteristike, ki so se izkazale kot
zadovoljive, da je bil vzorec udele encev reprezentativen in da je to prva raziskava o
glasbeni samopodobi v slovenskem prostoru. Izvedena raziskava ima tudi praktiène
implikacije, saj opozarja na pomen glasbene samopodobe kot pomembnega dejavnika
oblikovanja splošne pozitivne samopodobe, na kljuèno vlogo uèitelja pri gradnji uèenèeve
glasbene samopodobe in na pomen pozitivnih zgodnjih glasbenih izkušenj ter
sistematiènega izgrajevanja pozitivne glasbene samopodobe kot pomembnega
napovednika glasbene uspešnosti.
Literatura
Costa-Giomi, Eugenia. 2004. Effects of Three Years of Piano Instruction on Children’s
Academic Achievement, School Performance and Self-Esteem. Psychology of music,
let. 32, št. 2, str.139–152.
Creech, Andrea, Hallam, Susan. 2011. Learning a musical instrument: The influence of
interpersonal interaction on outcomes for school-aged pupils. Psychology of Music, let.
39. št. 1, str. 102–122.
Cugmas, Zlatka. 1988. Razvoj jaza kot sistema samodejavnosti: (percepcija lastne
kognitivne kompetence otrok od 5. - 8. leta starosti). Magistrsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta: oddelek za psihologijo.
Davidson, Jane W., Borthwick, Sophia J. 2002. Family Dynamics and Family Scripts:
A Case Study of Musical Development. Psychology of Music, let. 30. št. 1, str.
121–136.
Degé, Franziska, Wehrum, Sina, Stark, Rudolf, Schwarzer, Gudrun. 2014. Music
lessons and academic self-concept in 12- to 14-year-old children. MUSICAE
SCIENTIAE, l. 18, št. 2, str. 203–215.
Habe, Katarina. 2005. Vplivi glasbe na kognitivno funkcioniranje. Doktorska
disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta: oddelek za psihologijo.
265
Zakljuèki
Poglavitne ugotovitve naše raziskave so, da je glasbena samopodoba uèencev slovenskih
glasbenih šol pozitivna, da je najpomembnejši socialni dejavnik, ki vpliva na glasbeno
samopodobo, uèitelj, da se ocene v GŠ pomembno povezujejo z glasbeno samopodobo in
da je glasbena samopodoba pomembno povezana s splošno samopodobo.
Naša raziskava ima tudi nekatere omejitve: lahko bi izboljšali strukturo vprašalnika in
preverili veljavnost ob povezanosti z obstojeèimi vprašalniki, ki merijo razliène
konstrukte samovrednotenja; zanimivo bi bilo podrobneje preuèiti ne samo vloge uèitelja
na oblikovanje glasbene samopodobe, temveè tudi glasbeno samopodobo glasbeno
nadarjenih uèencev.
Prednosti naše raziskave so, da smo oblikovali vprašalnik za merjenje glasbene
samopodobe in preverili njegove psihometriène karakteristike, ki so se izkazale kot
zadovoljive, da je bil vzorec udele encev reprezentativen in da je to prva raziskava o
glasbeni samopodobi v slovenskem prostoru. Izvedena raziskava ima tudi praktiène
implikacije, saj opozarja na pomen glasbene samopodobe kot pomembnega dejavnika
oblikovanja splošne pozitivne samopodobe, na kljuèno vlogo uèitelja pri gradnji uèenèeve
glasbene samopodobe in na pomen pozitivnih zgodnjih glasbenih izkušenj ter
sistematiènega izgrajevanja pozitivne glasbene samopodobe kot pomembnega
napovednika glasbene uspešnosti.
Literatura
Costa-Giomi, Eugenia. 2004. Effects of Three Years of Piano Instruction on Children’s
Academic Achievement, School Performance and Self-Esteem. Psychology of music,
let. 32, št. 2, str.139–152.
Creech, Andrea, Hallam, Susan. 2011. Learning a musical instrument: The influence of
interpersonal interaction on outcomes for school-aged pupils. Psychology of Music, let.
39. št. 1, str. 102–122.
Cugmas, Zlatka. 1988. Razvoj jaza kot sistema samodejavnosti: (percepcija lastne
kognitivne kompetence otrok od 5. - 8. leta starosti). Magistrsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta: oddelek za psihologijo.
Davidson, Jane W., Borthwick, Sophia J. 2002. Family Dynamics and Family Scripts:
A Case Study of Musical Development. Psychology of Music, let. 30. št. 1, str.
121–136.
Degé, Franziska, Wehrum, Sina, Stark, Rudolf, Schwarzer, Gudrun. 2014. Music
lessons and academic self-concept in 12- to 14-year-old children. MUSICAE
SCIENTIAE, l. 18, št. 2, str. 203–215.
Habe, Katarina. 2005. Vplivi glasbe na kognitivno funkcioniranje. Doktorska
disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta: oddelek za psihologijo.
265
