Page 264 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 264
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
drugi. Rosenberg (1986, v Kobal 2000) sicer navaja, da je v obdobju od 8. do 11. leta
otrokovo samospoštovanje razmeroma stabilno in nerealno visoko, med 12. in 13. letom
se zni uje in je manj stabilno, po 14. letu pa se spet postopno viša in postaja stabilnejše.
Morda se tovrstne razlike niso pokazale pomembne, ker je raziskava zajela zgolj starostni
razpon otrok od 10 do 16 let, torej v obdobju zgodnje adolescence. Èe bi primerjali
glasbeno samopodobo posameznikov razliènih starostnih obdobij, bi verjetno ugotovili,
da je v obdobju mladostništva – za razliko od otroštva ali zgodnje odraslosti – najmanj
pozitivna. V tem obdobju namreè uèenci oblikujejo svojo identiteto in zato obièajno tudi
na podroèju glasbene identitete pogosteje poroèajo o dvomih vase.
Med glasbeno samopodobo ter ocenami pri individualnem (inštrument/petje) in pri
skupinskem pouku (NGL, solfeggio) se je potrdila pomembna povezanost. Znaèilnost
tega obdobja je namreè interaktivni odnos med uèno uspešnostjo in samopodobo v drugi
triadi in vpliv uène uspešnosti na pozitivno samopodobo v tretji triadi (Chapman in
Tunmer, 1997, v Juriševiè, 1999). Iz tega lahko sklepamo, da je prisoten podoben vpliv
tudi pri glasbeni samopodobi. Prav tako S. Šeško (2010) poroèa, da obstaja pomembna
povezanost med samospoštovanjem in samouèinkovitostjo s splošnim uènim uspehom,
kar navaja tudi Coopersmith v svoji raziskavi iz leta 1967 (Kobal, 2000). Zanimivo pa
raziskava S. Šeško ni potrdila povezanosti med samospoštovanjem in samouèinkovitostjo
ter oceno pri NGL. Ta povezanost je bila delno potrjena z oceno pri individualnem pouku
(inštrument/petje), vendar le pri samouèinkovitosti, ne pa tudi pri samospoštovanju.
Glasbeno samopodobo zaznamuje še odnos med uèencem in uèiteljem glasbe. Na
podroèju glasbenega izobra evanja daje uèenec najveè veljave mnenju svojega
glasbenega uèitelja, medtem ko starši in vrstniki na glasbeno samopodobo ne vplivajo
pomembno. Podpora staršev naj bi bila pomemben dejavnik pri ohranjanju dobrega
poèutja uèencev glasbe (Creech, Hallam, 2011), a v našem primeru zagotovo velja, da je
uèitelj v šolskem okolju za samopodobo t. i. »pomembni drugi« (Percun, 1990, v
Juriševiè, 1999). Na podlagi pridobljenih rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da
obstaja pomembna povezanost med glasbeno samopodobo in vlogo uèitelja, ne pa tudi
staršev.
Spoznali smo še, da se glasbena samopodoba pomembno povezuje s pomembnimi
glasbenimi dose ki (uvrstitve na tekmovanjih, samostojni koncerti, opravljene avdicije
ipd.). Verjetno lahko veèinoma govorimo o interaktivnem vplivu, kjer pozitivna glasbena
samopodoba vpliva na glasbene dose ke, po drugi strani pa pomembnejši glasbeni
dose ki pomagajo pri oblikovanju pozitivne samopodobe.
Na koncu smo potrdili tudi povezanost glasbene samopodobe s splošno samopodobo, kar
je v skladu s Shavelsonovim modelom, ki opredeljuje samopodobo kot dinamièni
kontrukt, saj sprememba podpodroèja na ni ji stopnji lahko vpliva na spremembo na višji
stopnji (Kobal Grum idr., 2003). To pomeni, da lahko glasbena samopodoba vpliva tudi
na uèno in splošno samopodobo.
264
drugi. Rosenberg (1986, v Kobal 2000) sicer navaja, da je v obdobju od 8. do 11. leta
otrokovo samospoštovanje razmeroma stabilno in nerealno visoko, med 12. in 13. letom
se zni uje in je manj stabilno, po 14. letu pa se spet postopno viša in postaja stabilnejše.
Morda se tovrstne razlike niso pokazale pomembne, ker je raziskava zajela zgolj starostni
razpon otrok od 10 do 16 let, torej v obdobju zgodnje adolescence. Èe bi primerjali
glasbeno samopodobo posameznikov razliènih starostnih obdobij, bi verjetno ugotovili,
da je v obdobju mladostništva – za razliko od otroštva ali zgodnje odraslosti – najmanj
pozitivna. V tem obdobju namreè uèenci oblikujejo svojo identiteto in zato obièajno tudi
na podroèju glasbene identitete pogosteje poroèajo o dvomih vase.
Med glasbeno samopodobo ter ocenami pri individualnem (inštrument/petje) in pri
skupinskem pouku (NGL, solfeggio) se je potrdila pomembna povezanost. Znaèilnost
tega obdobja je namreè interaktivni odnos med uèno uspešnostjo in samopodobo v drugi
triadi in vpliv uène uspešnosti na pozitivno samopodobo v tretji triadi (Chapman in
Tunmer, 1997, v Juriševiè, 1999). Iz tega lahko sklepamo, da je prisoten podoben vpliv
tudi pri glasbeni samopodobi. Prav tako S. Šeško (2010) poroèa, da obstaja pomembna
povezanost med samospoštovanjem in samouèinkovitostjo s splošnim uènim uspehom,
kar navaja tudi Coopersmith v svoji raziskavi iz leta 1967 (Kobal, 2000). Zanimivo pa
raziskava S. Šeško ni potrdila povezanosti med samospoštovanjem in samouèinkovitostjo
ter oceno pri NGL. Ta povezanost je bila delno potrjena z oceno pri individualnem pouku
(inštrument/petje), vendar le pri samouèinkovitosti, ne pa tudi pri samospoštovanju.
Glasbeno samopodobo zaznamuje še odnos med uèencem in uèiteljem glasbe. Na
podroèju glasbenega izobra evanja daje uèenec najveè veljave mnenju svojega
glasbenega uèitelja, medtem ko starši in vrstniki na glasbeno samopodobo ne vplivajo
pomembno. Podpora staršev naj bi bila pomemben dejavnik pri ohranjanju dobrega
poèutja uèencev glasbe (Creech, Hallam, 2011), a v našem primeru zagotovo velja, da je
uèitelj v šolskem okolju za samopodobo t. i. »pomembni drugi« (Percun, 1990, v
Juriševiè, 1999). Na podlagi pridobljenih rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da
obstaja pomembna povezanost med glasbeno samopodobo in vlogo uèitelja, ne pa tudi
staršev.
Spoznali smo še, da se glasbena samopodoba pomembno povezuje s pomembnimi
glasbenimi dose ki (uvrstitve na tekmovanjih, samostojni koncerti, opravljene avdicije
ipd.). Verjetno lahko veèinoma govorimo o interaktivnem vplivu, kjer pozitivna glasbena
samopodoba vpliva na glasbene dose ke, po drugi strani pa pomembnejši glasbeni
dose ki pomagajo pri oblikovanju pozitivne samopodobe.
Na koncu smo potrdili tudi povezanost glasbene samopodobe s splošno samopodobo, kar
je v skladu s Shavelsonovim modelom, ki opredeljuje samopodobo kot dinamièni
kontrukt, saj sprememba podpodroèja na ni ji stopnji lahko vpliva na spremembo na višji
stopnji (Kobal Grum idr., 2003). To pomeni, da lahko glasbena samopodoba vpliva tudi
na uèno in splošno samopodobo.
264
