Page 269 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 269
Andreja Marèun, POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH ŠOLAH ...
Andreja Marèun
Glasbena šola Dom ale
POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH
ŠOLAH – NEKATERE METODE IN OBLIKE PEDAGOŠKEGA DELA
Izvleèek
Namen prispevka je uvodoma našteti skupine uèencev s posebnimi potrebami, v nadaljevanju pa se
osredotoèiti na nekatere metode in oblike pedagoškega dela, ki so uèiteljem v glasbenih šolah pri
glasbenem izobra evanju uèencev s posebnimi potrebami lahko v pomoè. Predstavljene so nekatere
metode na podroèju branja notnega zapisa, koncentracije in razvoju fine motorike.
Kljuène besede: glasbeno izobra evanje, uèenci s posebnimi potrebami, metode in oblike
pedagoškega dela
Abstract
Teaching Children With Special Needs in Music School – Some Methods and Forms of
Pedagogical Work
The purpose of this article is to present a preliminary group of SEN students, and proceeds to focus
on some of the methods and forms of teaching that teachers in music schools in the musical
education of SEN students can help. It presents some methods in reading musical notation,
concentration and fine motor development.
Keywords: music education, SEN students, teaching methods and forms of work
Uvod
Ob pojmih uèenci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju UPP) in glasba najpogosteje
naletimo na razprave o glasbeni terapiji (Knoll in Knabe, 2008; Caf, 2008), ki jo veèinoma
izpostavljajo tudi v tujih razpravah (Sušiæ in Lovrinèeviæ, 2012; Bruscia, 2012; Goodman,
2007), medtem ko razprave o glasbenem izobra evanju UPP le redko zasledimo (Hammel
in Hourigan, 2011). In èeprav je sistem glasbenega izobra evanja v Sloveniji, na podlagi
nekaterih kazalcev kakovosti in urejenosti sistema (uèni naèrt, zakon, financiranje,
pouèevanje glasbeno teoretiènih predmetov), eden najbolj urejenih v Evropi, saj v veèini
evropskih dr av pouèevanje poteka na zasebni ravni (Smolej Fritz, 2010), pa se ob tem
zastavlja vprašanje, koliko UPP je pravzaprav dele nih glasbenega izobra evanja v
slovenskih glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ)?
Ker podatkov o vkljuèenosti UPP v slovenske GŠ ni, lahko glede na statistiène podatke, ki
ka ejo trend vse veèjega dele a UPP v veèinskih osnovnih šolah (v šolskem letu
2012/2013 je bilo v osnovne šole vkljuèenih 10.400 UPP kar je 6,5 % vseh uèencev, ki so
vkljuèeni v osnovnošolsko izobra evanje, leto kasneje pa je število UPP v celotni
populaciji šoloobveznih otrok naraslo e na 8,4 % (Osnovnošolsko izobra evanje mladine
in odraslih, 2014, 2015)), sklepamo, da se UPP vkljuèujejo tudi v GŠ pri nas.
269
Andreja Marèun
Glasbena šola Dom ale
POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH
ŠOLAH – NEKATERE METODE IN OBLIKE PEDAGOŠKEGA DELA
Izvleèek
Namen prispevka je uvodoma našteti skupine uèencev s posebnimi potrebami, v nadaljevanju pa se
osredotoèiti na nekatere metode in oblike pedagoškega dela, ki so uèiteljem v glasbenih šolah pri
glasbenem izobra evanju uèencev s posebnimi potrebami lahko v pomoè. Predstavljene so nekatere
metode na podroèju branja notnega zapisa, koncentracije in razvoju fine motorike.
Kljuène besede: glasbeno izobra evanje, uèenci s posebnimi potrebami, metode in oblike
pedagoškega dela
Abstract
Teaching Children With Special Needs in Music School – Some Methods and Forms of
Pedagogical Work
The purpose of this article is to present a preliminary group of SEN students, and proceeds to focus
on some of the methods and forms of teaching that teachers in music schools in the musical
education of SEN students can help. It presents some methods in reading musical notation,
concentration and fine motor development.
Keywords: music education, SEN students, teaching methods and forms of work
Uvod
Ob pojmih uèenci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju UPP) in glasba najpogosteje
naletimo na razprave o glasbeni terapiji (Knoll in Knabe, 2008; Caf, 2008), ki jo veèinoma
izpostavljajo tudi v tujih razpravah (Sušiæ in Lovrinèeviæ, 2012; Bruscia, 2012; Goodman,
2007), medtem ko razprave o glasbenem izobra evanju UPP le redko zasledimo (Hammel
in Hourigan, 2011). In èeprav je sistem glasbenega izobra evanja v Sloveniji, na podlagi
nekaterih kazalcev kakovosti in urejenosti sistema (uèni naèrt, zakon, financiranje,
pouèevanje glasbeno teoretiènih predmetov), eden najbolj urejenih v Evropi, saj v veèini
evropskih dr av pouèevanje poteka na zasebni ravni (Smolej Fritz, 2010), pa se ob tem
zastavlja vprašanje, koliko UPP je pravzaprav dele nih glasbenega izobra evanja v
slovenskih glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ)?
Ker podatkov o vkljuèenosti UPP v slovenske GŠ ni, lahko glede na statistiène podatke, ki
ka ejo trend vse veèjega dele a UPP v veèinskih osnovnih šolah (v šolskem letu
2012/2013 je bilo v osnovne šole vkljuèenih 10.400 UPP kar je 6,5 % vseh uèencev, ki so
vkljuèeni v osnovnošolsko izobra evanje, leto kasneje pa je število UPP v celotni
populaciji šoloobveznih otrok naraslo e na 8,4 % (Osnovnošolsko izobra evanje mladine
in odraslih, 2014, 2015)), sklepamo, da se UPP vkljuèujejo tudi v GŠ pri nas.
269
