Page 270 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 270
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
GŠ Krško in Glasbeni center DO RE MI UPP v glasbeno izobra evanje e namerno
vkljuèujeta, na ostalih GŠ pri nas pa je njihovo vkljuèevanje verjetno bolj nakljuèno. Ob
tem se sprašujem, kako se uèitelji v GŠ odzivajo na morebitne te ave v procesu
pouèevanja uèenca, ki po slovenski zakonodaji sodi v eno izmed skupin UPP. Ali starši
oz. ravnatelji uèitelje e prej opozorijo na morebitne te ave, ali pa te ave tekom
pedagoškega procesa prepoznavajo sami? Ali pravzaprav poznajo specifiènosti uèenja in
potrebne prilagoditve pouèevanja, da uèenci uèno napredujejo? In ne nazadnje, ali se
sploh èutijo sposobne pouèevanja in pripravljeni sprejeti UPP v svoj pedagoški proces?
Nekatere tuje raziskave na podroèju pripravljenosti in usposobljenosti za glasbeno
pouèevanje uèencev UPP ka ejo, da so uèitelji veèinoma pripravljeni pouèevati UPP,
vendar se ne èutijo dovolj kompetentne za samo pouèevanje (Kaiser in Johnson, 2000 v
Hourigan, 2007; Van Weelden in Whipple, 2005; Vladikovic, 2013), kar pa ne preseneèa,
saj nekatere analize ka ejo, da je odstotek tistih, ki so bili dele ni usposabljanja na
podroèju glasbenega pouèevanja UPP, izredno majhen (Heller, 1994 v Hourigan, 2007;
Cowell in Thompson, 2000 v Hourigan, 2007; Vladikovic, 2013). Cross (2003) ugotavlja,
da je glasbenih uèiteljev, ki bi bili pripravljeni pouèevati uèence z Downovim sindromom
po prièevanju staršev zelo malo, in da je nujno potrebno, da se to spremeni na bolje, saj naj
imajo tudi uèenci s še tako razliènimi primanjkljaji mo nost in pravico do uèenja
glasbenih inštrumentov. Korak k temu, da bi se tudi pri nas stvari obrnile na bolje, pa je
zagotovo tudi ta, da Akademija za glasbo v zadnjih študijskih letih svojim študentom
omogoèa izbirni predmet Uèenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe.
Ker menim, da se tudi pri nas kar nekaj uèiteljev sooèa z razliènimi UPP in posledièno
razliènimi te avami pri pouèevanju, bodo v èlanku predstavljene nekatere metode in
oblike pedagoškega dela, ki bi bile uèiteljem v GŠ pri pouèevanju ne le UPP, marveè vseh
uèencev, ki se v teku pedagoškega procesa vsaj kdaj pa kdaj spoprijemajo z nekaterimi
te avami, lahko v pomoè.
Uèenci s posebnimi potrebami
Uèitelji v GŠ se z izrazom uèenci s posebnimi potrebami verjetno bolj poredko sreèujejo,
še toliko manj pa verjetno vedo, kateri uèenci spadajo med UPP, zato menim, da je
uvodoma potrebno našteti tudi vse skupine UPP, ki jih navaja Zakon o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami (2011). Med UPP sodijo:
– otroci z motnjami v duševnem razvoju,
– slepi in slabovidni otroci,
– gluhi in naglušni otroci,
– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani otroci,
– dolgotrajno bolni otroci,
– otroci s primanjkljaji na posameznih podroèjih uèenja,
– otroci z avtistiènimi motnjami,
– otroci s èustvenimi in vedenjskimi motnjami.
270
GŠ Krško in Glasbeni center DO RE MI UPP v glasbeno izobra evanje e namerno
vkljuèujeta, na ostalih GŠ pri nas pa je njihovo vkljuèevanje verjetno bolj nakljuèno. Ob
tem se sprašujem, kako se uèitelji v GŠ odzivajo na morebitne te ave v procesu
pouèevanja uèenca, ki po slovenski zakonodaji sodi v eno izmed skupin UPP. Ali starši
oz. ravnatelji uèitelje e prej opozorijo na morebitne te ave, ali pa te ave tekom
pedagoškega procesa prepoznavajo sami? Ali pravzaprav poznajo specifiènosti uèenja in
potrebne prilagoditve pouèevanja, da uèenci uèno napredujejo? In ne nazadnje, ali se
sploh èutijo sposobne pouèevanja in pripravljeni sprejeti UPP v svoj pedagoški proces?
Nekatere tuje raziskave na podroèju pripravljenosti in usposobljenosti za glasbeno
pouèevanje uèencev UPP ka ejo, da so uèitelji veèinoma pripravljeni pouèevati UPP,
vendar se ne èutijo dovolj kompetentne za samo pouèevanje (Kaiser in Johnson, 2000 v
Hourigan, 2007; Van Weelden in Whipple, 2005; Vladikovic, 2013), kar pa ne preseneèa,
saj nekatere analize ka ejo, da je odstotek tistih, ki so bili dele ni usposabljanja na
podroèju glasbenega pouèevanja UPP, izredno majhen (Heller, 1994 v Hourigan, 2007;
Cowell in Thompson, 2000 v Hourigan, 2007; Vladikovic, 2013). Cross (2003) ugotavlja,
da je glasbenih uèiteljev, ki bi bili pripravljeni pouèevati uèence z Downovim sindromom
po prièevanju staršev zelo malo, in da je nujno potrebno, da se to spremeni na bolje, saj naj
imajo tudi uèenci s še tako razliènimi primanjkljaji mo nost in pravico do uèenja
glasbenih inštrumentov. Korak k temu, da bi se tudi pri nas stvari obrnile na bolje, pa je
zagotovo tudi ta, da Akademija za glasbo v zadnjih študijskih letih svojim študentom
omogoèa izbirni predmet Uèenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe.
Ker menim, da se tudi pri nas kar nekaj uèiteljev sooèa z razliènimi UPP in posledièno
razliènimi te avami pri pouèevanju, bodo v èlanku predstavljene nekatere metode in
oblike pedagoškega dela, ki bi bile uèiteljem v GŠ pri pouèevanju ne le UPP, marveè vseh
uèencev, ki se v teku pedagoškega procesa vsaj kdaj pa kdaj spoprijemajo z nekaterimi
te avami, lahko v pomoè.
Uèenci s posebnimi potrebami
Uèitelji v GŠ se z izrazom uèenci s posebnimi potrebami verjetno bolj poredko sreèujejo,
še toliko manj pa verjetno vedo, kateri uèenci spadajo med UPP, zato menim, da je
uvodoma potrebno našteti tudi vse skupine UPP, ki jih navaja Zakon o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami (2011). Med UPP sodijo:
– otroci z motnjami v duševnem razvoju,
– slepi in slabovidni otroci,
– gluhi in naglušni otroci,
– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani otroci,
– dolgotrajno bolni otroci,
– otroci s primanjkljaji na posameznih podroèjih uèenja,
– otroci z avtistiènimi motnjami,
– otroci s èustvenimi in vedenjskimi motnjami.
270
