Page 272 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 272
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
nauèimo. Eno izmed mo nih napak lahko predstavlja uèiteljevo stremenje k perfekciji
(skladbo elimo izpiliti kolikor se le da, elimo doseèi uèni naèrt, zahtevamo veliko
vadenja in nastopanja). Osebni cilji uèiteljev pa lahko vèasih prekrijejo nekaj, kar je za
ivljenje samo veliko bolj pomembno. Vkljuèevanje UPP v enake aktivnosti (v našem
primeru v glasbeno izobra evanje) privede ne le do njihovega razvoja na glasbenem
podroèju, marveè npr. tudi do veèje socialne sprejetosti med vrstnikih.
Kot slednjo, a zato niè manj pomembno lastnosti, pa predstavlja uèiteljeva predanost
pedagoškemu delu. Veliko uèiteljev ima pred glasbenim pouèevanjem UPP strah in se jim
zdi pouèevanje UPP prenaporno. Toda strategije in tehnike pouèevanja pri UPP so del
dobrega pouèevanja tudi pri uèencih brez primanjkljajev. Pomembno je, da pri
pouèevanju u ivamo in se zavedamo pomembnega dejstva, da pri pouèevanju UPP in
uèencev brez posebnih potreb ni razlike v tem kaj pouèujemo, temveè kako (Bauer, 2010).
Metode in oblike pedagoškega dela pri glasbenem pouèevanju UPP
Uspešno igranje inštrumenta zahteva veliko razliènih vešèin, zato pravzaprav ne
preseneèa, da se mnogi uèenci sooèajo z razliènimi te avami, ki pa niso pogojene samo z
njihovo prepoznano posebno potrebo. Uèenci imajo tako lahko te ave s slabšo
koordinacijo mišic rok, s fino motoriko in posledièno slabšo izvedbo motoriène
dejavnosti. Prav tako jim oviro lahko predstavljajo te ave s koordinacijo oko-roka,
procesiranje vidnih informacij (pri branju not mora uèenec skoraj istoèasno predelovati in
ponavljati veliko kolièino drugaènih podatkov); uèenec ima lahko te ave z navidezni
premikanjem èrt in preskakovanjem vrstic pri branju notnega zapisa (Reid, 2002; J
Hourigan in Hourigan, 2009, Juretiè idr., 2014;).
V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere vaje in prilagoditve pouèevanja, ki so
relevantne za veèino UPP oz. tudi za uèence, ki posebnih potreb nimajo.
Vaje za razvijanje roènih spretnosti
Uporaba rok in prstov je za igranje inštrumenta kljuènega pomena, zato je pri uèencih
sistematièno razgibavanje, kjer razvijamo mišice, ki so potrebne za pisanje oz. za igranje
inštrumenta, nujno potrebne. Vaje za razvijanje roènih spretnosti so še posebej pomembne
pri uèencih, ki imajo motoriène te ave. Uèitelj na zaèetku glasbenega izobra evanja
motoriène te ave pri posameznem uèencu pravzaprav te ko prepozna, saj se po navadi
pojavijo šele kasneje, ob te jih etudah in skladbah. Kljub temu, da so motoriène te ave pri
nekaterih uèencih lahko (npr. uèenci z dispraksijo, disleksijo) bolj izrazite, pa lahko uèitelj
preproste vaje v GŠ izvaja pred vsakim zaèetkom igranja inštrumenta po nekaj minut. Na
tak naèin lahko pripomoremo k razgibavanju, sprošèanju in razvedrilu uèenca. Uèitelj
uèencu npr. poka e naj:
– si umiva roke;
– z vsakega prsta snema prstane;
– masira si glavo, vrat, ramena, noge;
– gnete plastelin;
– re e s škarjami;
272
nauèimo. Eno izmed mo nih napak lahko predstavlja uèiteljevo stremenje k perfekciji
(skladbo elimo izpiliti kolikor se le da, elimo doseèi uèni naèrt, zahtevamo veliko
vadenja in nastopanja). Osebni cilji uèiteljev pa lahko vèasih prekrijejo nekaj, kar je za
ivljenje samo veliko bolj pomembno. Vkljuèevanje UPP v enake aktivnosti (v našem
primeru v glasbeno izobra evanje) privede ne le do njihovega razvoja na glasbenem
podroèju, marveè npr. tudi do veèje socialne sprejetosti med vrstnikih.
Kot slednjo, a zato niè manj pomembno lastnosti, pa predstavlja uèiteljeva predanost
pedagoškemu delu. Veliko uèiteljev ima pred glasbenim pouèevanjem UPP strah in se jim
zdi pouèevanje UPP prenaporno. Toda strategije in tehnike pouèevanja pri UPP so del
dobrega pouèevanja tudi pri uèencih brez primanjkljajev. Pomembno je, da pri
pouèevanju u ivamo in se zavedamo pomembnega dejstva, da pri pouèevanju UPP in
uèencev brez posebnih potreb ni razlike v tem kaj pouèujemo, temveè kako (Bauer, 2010).
Metode in oblike pedagoškega dela pri glasbenem pouèevanju UPP
Uspešno igranje inštrumenta zahteva veliko razliènih vešèin, zato pravzaprav ne
preseneèa, da se mnogi uèenci sooèajo z razliènimi te avami, ki pa niso pogojene samo z
njihovo prepoznano posebno potrebo. Uèenci imajo tako lahko te ave s slabšo
koordinacijo mišic rok, s fino motoriko in posledièno slabšo izvedbo motoriène
dejavnosti. Prav tako jim oviro lahko predstavljajo te ave s koordinacijo oko-roka,
procesiranje vidnih informacij (pri branju not mora uèenec skoraj istoèasno predelovati in
ponavljati veliko kolièino drugaènih podatkov); uèenec ima lahko te ave z navidezni
premikanjem èrt in preskakovanjem vrstic pri branju notnega zapisa (Reid, 2002; J
Hourigan in Hourigan, 2009, Juretiè idr., 2014;).
V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere vaje in prilagoditve pouèevanja, ki so
relevantne za veèino UPP oz. tudi za uèence, ki posebnih potreb nimajo.
Vaje za razvijanje roènih spretnosti
Uporaba rok in prstov je za igranje inštrumenta kljuènega pomena, zato je pri uèencih
sistematièno razgibavanje, kjer razvijamo mišice, ki so potrebne za pisanje oz. za igranje
inštrumenta, nujno potrebne. Vaje za razvijanje roènih spretnosti so še posebej pomembne
pri uèencih, ki imajo motoriène te ave. Uèitelj na zaèetku glasbenega izobra evanja
motoriène te ave pri posameznem uèencu pravzaprav te ko prepozna, saj se po navadi
pojavijo šele kasneje, ob te jih etudah in skladbah. Kljub temu, da so motoriène te ave pri
nekaterih uèencih lahko (npr. uèenci z dispraksijo, disleksijo) bolj izrazite, pa lahko uèitelj
preproste vaje v GŠ izvaja pred vsakim zaèetkom igranja inštrumenta po nekaj minut. Na
tak naèin lahko pripomoremo k razgibavanju, sprošèanju in razvedrilu uèenca. Uèitelj
uèencu npr. poka e naj:
– si umiva roke;
– z vsakega prsta snema prstane;
– masira si glavo, vrat, ramena, noge;
– gnete plastelin;
– re e s škarjami;
272
