Page 277 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 277
Andreja Marèun, POUÈEVANJE UÈENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENIH ŠOLAH ...
– poti èebele do cveta;
– odviti niti volne;
– poti pol a;
– hoji po labirintu (Jelovšek, 2003 v Franèiškin idr., 2013).
Slika 11: Primeri grafomotoriènih vaj3
Branje notnega zapisa
Te ave z branjem notnega zapisa pa ne predstavlja le sedenje notnemu zapisu, temveè tudi
sami simboli v notnem zapisu. O’Brien Vance (2004) pravi, da disleksija vkljuèuje
razliène te ave pri obdelavi simbolov, zato je branje notnega zapisa zagotovo ena od
glavnih ovir za uspešno glasbeno izobra evanje uèencev z disleksijo, vendar z razliènimi
strategijami lahko uèencem pomagamo premostiti tudi te te ave.
Prva strategija se nanaša na sam notni zapis, ki naj bo na velikem formatu (obièajni notni
zapis lahko preprosto poveèamo), saj ga uèenec z disleksijo mnogo la je prebere. Reid
(2002) navaja še, da nekaterim uèencem odgovarja zapis na barvnem papirju oz. zapis v
prozornih barvnih ovitkih.
Ena izmed mo nih te av je tudi ta, da nekateri uèenci te ko prehajajo med zapisi v
razliènih vrstah, zato uèitelj lahko z eno barvo napiše to, kar uèenec igra z levo roko, in z
drugo to kar igra z desno. Uèencu tako pomaga, da se la je orientira v notnem zapisu
(Reid, 2002, 2009 v Peklaj, 2010). Z barvnim sistemom se je ukvarjala tudi Margaret
Hubicki, ki je pri pouèevanju uèencev z disleksijo uvedla barvne oznake. Z uporabo
koncepta kvint, povezanih z barvami mavrice, prepoznavajo uèenci doloèene note.
Uporaba barv je pri glasbenem pouèevanju zagotovo ena izmed pomembnejših uènih
strategij, zato ni èudno, da tudi Steer (2006, v Pickard 2009) pri pouèevanju uèencev z
Downovim sindromom uporablja barve, kjer je posamezna barva tipke na klavirju enaka
barvi note v notnem èrtovju, s èimer je spodbujena jasnejša povezava med notami in
samim inštrumentom.
3 Franèeškin, J., Ropiè, M. in Urbanèiè Jelovšek, M. (2003). Danes rišem jutri pišem. Zalo ba Rokus, d.o.o.
277
– poti èebele do cveta;
– odviti niti volne;
– poti pol a;
– hoji po labirintu (Jelovšek, 2003 v Franèiškin idr., 2013).
Slika 11: Primeri grafomotoriènih vaj3
Branje notnega zapisa
Te ave z branjem notnega zapisa pa ne predstavlja le sedenje notnemu zapisu, temveè tudi
sami simboli v notnem zapisu. O’Brien Vance (2004) pravi, da disleksija vkljuèuje
razliène te ave pri obdelavi simbolov, zato je branje notnega zapisa zagotovo ena od
glavnih ovir za uspešno glasbeno izobra evanje uèencev z disleksijo, vendar z razliènimi
strategijami lahko uèencem pomagamo premostiti tudi te te ave.
Prva strategija se nanaša na sam notni zapis, ki naj bo na velikem formatu (obièajni notni
zapis lahko preprosto poveèamo), saj ga uèenec z disleksijo mnogo la je prebere. Reid
(2002) navaja še, da nekaterim uèencem odgovarja zapis na barvnem papirju oz. zapis v
prozornih barvnih ovitkih.
Ena izmed mo nih te av je tudi ta, da nekateri uèenci te ko prehajajo med zapisi v
razliènih vrstah, zato uèitelj lahko z eno barvo napiše to, kar uèenec igra z levo roko, in z
drugo to kar igra z desno. Uèencu tako pomaga, da se la je orientira v notnem zapisu
(Reid, 2002, 2009 v Peklaj, 2010). Z barvnim sistemom se je ukvarjala tudi Margaret
Hubicki, ki je pri pouèevanju uèencev z disleksijo uvedla barvne oznake. Z uporabo
koncepta kvint, povezanih z barvami mavrice, prepoznavajo uèenci doloèene note.
Uporaba barv je pri glasbenem pouèevanju zagotovo ena izmed pomembnejših uènih
strategij, zato ni èudno, da tudi Steer (2006, v Pickard 2009) pri pouèevanju uèencev z
Downovim sindromom uporablja barve, kjer je posamezna barva tipke na klavirju enaka
barvi note v notnem èrtovju, s èimer je spodbujena jasnejša povezava med notami in
samim inštrumentom.
3 Franèeškin, J., Ropiè, M. in Urbanèiè Jelovšek, M. (2003). Danes rišem jutri pišem. Zalo ba Rokus, d.o.o.
277
