Page 290 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 290
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Najpomembnejše in najbolj atraktivno mesto tega teritorija je bilo nedvomno Trst. V 19.
stoletju in na zaèetku 20. stoletja je postal mesto, v katerem so se tri najveèje avtohtone
narodnostne skupine merile v kakovosti in odmevnosti pobud. V Evropi in takratnem
civiliziranem svetu je bil Trst napredno politièno in kulturno ozavešèeno mesto. Sem se ni
priseljevala le nekvalificirana delovna sila, temveè tudi intelektualci in umetniki. Za Trst
se je leta 1904 odloèil James Joyce, štiri leta pozneje tudi sve e poroèeni Emil Adamiè z
eno. Skratka mesto, ki je bilo takrat najpomembnejše avstroogrsko pristanišèe, je cvetelo
v ekonomskem in kulturnem pogledu.
Razvilo se je ivahno glasbeno ivljenje z bogato koncertno dejavnostjo solistov,
dirigentov, inštrumentalnih skupin, zborov, godb in tudi telovadnih društev, vsa ta
zdru enja so bila za vse tri narodnostne skupine pomemben agregacijski dejavnik.
Študij glasbe je predstavljal pomemben del vzgoje otrok iz premo nejših dru in. Veliko je
zapisov o t.i. Musicieren, o glasbenih sreèanjih, na katerih so se ob profesionalcih izkazali
tudi domaèi èlani uglednih dru in (npr. doma pri Venezianijevih, tj. doma pri Italu Svevu,
pri baronu Rodolfu Parisiju, pri dru inah Ralli, Hummel, Bazzoni, Glanzman, Brunner,
Oblasser, Pollitzer, Schott in Randegger). Sam Italo Svevo, pravzaprav vsa njegova
dru ina je doma muzicirala ob prisotnosti prijateljev, med katerimi je bil tudi James Joyce.
Trst je ponujal samostojno glasbeno šolanje v vseh treh jezikih: v italijanšèini, nemšèini in
slovenšèini. Najbolj raziskana tradicija je italijanska. Seznam italijanskih in nemških
glasbenih šol na Tr aškem:
• 1560: Stolna cerkev Sv. Justa, dokument, v katerem je zapisano, da je imel stolni
Kapellmeister dol nost, da uèi mladino.
• 19. stoletje: Številne zasebne glasbene šole, obèinski Ricreatori in Salezijanski
oratorij, šola patra Giuseppeja Cervellinija.
• 1817: Pevska šola za potrebe krajevnega opernega gledališèa, kjer je uèil Giuseppe
Farinelli.
• 1822–1825: Alessandro Scaramelli, violinist in ustanovitelj šole, na kateri so uèili
violino, violonèelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, kitaro, klavir, petje in
kontrapunkt.
• 1830: Ferdinand Karl Lickl, pianist, skladatelj in pedagog, ki se je z Dunaja preselil
v Trst; najvidnejša osebnost tega obdobja, pri njem se je uèila tudi mala Anna
Weiss, mama Ferruccia Busonija.
• 1838–ok. 1843: Eduard Jaell, šola za violino, violonèelo in klavir.
• 1843–1915: Šola za zborovsko petje za mlade, ki izhajajo iz Inštituta za uboge,
deluje po metodi Wilhem. Šolo sta vodila Francesco Dall’Ongaro in Francesco
Sinico. Uspeh tega pouèevanja je prispeval k temu, da se je projekt razširil tudi na
druge osnovne šole. Pouk v nemšèini je polagoma prešel v italijanšèino.
• 1849–1915: Šola akademskega in cerkvenega petja, vodja Luigi Ricci.
• 1858: Glasbeno društvo, ki ga je vodil violinist Julius Heller, leta 1859 se je
preimenovalo v Schillerverein.
• 1859: Pevska šola, vodja Francesco Zingherle.
290
Najpomembnejše in najbolj atraktivno mesto tega teritorija je bilo nedvomno Trst. V 19.
stoletju in na zaèetku 20. stoletja je postal mesto, v katerem so se tri najveèje avtohtone
narodnostne skupine merile v kakovosti in odmevnosti pobud. V Evropi in takratnem
civiliziranem svetu je bil Trst napredno politièno in kulturno ozavešèeno mesto. Sem se ni
priseljevala le nekvalificirana delovna sila, temveè tudi intelektualci in umetniki. Za Trst
se je leta 1904 odloèil James Joyce, štiri leta pozneje tudi sve e poroèeni Emil Adamiè z
eno. Skratka mesto, ki je bilo takrat najpomembnejše avstroogrsko pristanišèe, je cvetelo
v ekonomskem in kulturnem pogledu.
Razvilo se je ivahno glasbeno ivljenje z bogato koncertno dejavnostjo solistov,
dirigentov, inštrumentalnih skupin, zborov, godb in tudi telovadnih društev, vsa ta
zdru enja so bila za vse tri narodnostne skupine pomemben agregacijski dejavnik.
Študij glasbe je predstavljal pomemben del vzgoje otrok iz premo nejših dru in. Veliko je
zapisov o t.i. Musicieren, o glasbenih sreèanjih, na katerih so se ob profesionalcih izkazali
tudi domaèi èlani uglednih dru in (npr. doma pri Venezianijevih, tj. doma pri Italu Svevu,
pri baronu Rodolfu Parisiju, pri dru inah Ralli, Hummel, Bazzoni, Glanzman, Brunner,
Oblasser, Pollitzer, Schott in Randegger). Sam Italo Svevo, pravzaprav vsa njegova
dru ina je doma muzicirala ob prisotnosti prijateljev, med katerimi je bil tudi James Joyce.
Trst je ponujal samostojno glasbeno šolanje v vseh treh jezikih: v italijanšèini, nemšèini in
slovenšèini. Najbolj raziskana tradicija je italijanska. Seznam italijanskih in nemških
glasbenih šol na Tr aškem:
• 1560: Stolna cerkev Sv. Justa, dokument, v katerem je zapisano, da je imel stolni
Kapellmeister dol nost, da uèi mladino.
• 19. stoletje: Številne zasebne glasbene šole, obèinski Ricreatori in Salezijanski
oratorij, šola patra Giuseppeja Cervellinija.
• 1817: Pevska šola za potrebe krajevnega opernega gledališèa, kjer je uèil Giuseppe
Farinelli.
• 1822–1825: Alessandro Scaramelli, violinist in ustanovitelj šole, na kateri so uèili
violino, violonèelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, kitaro, klavir, petje in
kontrapunkt.
• 1830: Ferdinand Karl Lickl, pianist, skladatelj in pedagog, ki se je z Dunaja preselil
v Trst; najvidnejša osebnost tega obdobja, pri njem se je uèila tudi mala Anna
Weiss, mama Ferruccia Busonija.
• 1838–ok. 1843: Eduard Jaell, šola za violino, violonèelo in klavir.
• 1843–1915: Šola za zborovsko petje za mlade, ki izhajajo iz Inštituta za uboge,
deluje po metodi Wilhem. Šolo sta vodila Francesco Dall’Ongaro in Francesco
Sinico. Uspeh tega pouèevanja je prispeval k temu, da se je projekt razširil tudi na
druge osnovne šole. Pouk v nemšèini je polagoma prešel v italijanšèino.
• 1849–1915: Šola akademskega in cerkvenega petja, vodja Luigi Ricci.
• 1858: Glasbeno društvo, ki ga je vodil violinist Julius Heller, leta 1859 se je
preimenovalo v Schillerverein.
• 1859: Pevska šola, vodja Francesco Zingherle.
290
