Page 294 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 294
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Delovanje teh dveh ustanov ima javno denarno podporo de ele Furlanije Julijske krajine
in Slovenije. Z razliènih strani e veè let prihajajo sugestije, da bi obe šoli zdru ili
v enotno ustanovo, a goriški center Komel to pobudo e desetletja zavraèa.
V zakonu za zašèito manjšine je bila tudi postavka, da bi na tr aškem konservatoriju odprli
sekcijo s slovenskim uènim jezikom. Ta ponudba je, na prehodu med starim šolskim
sistemom in bolonjsko reformo, obtièala v slepi ulici.
Literatura
Antoni, Luisa. 1998. Pregled glasbenega udejstvovanja tr aških Slovencev
(1848–1927). V Annales. Koper: ZRS, str. 109-116.
Antoni, Luisa. 1999. Musica e coscienza nazionale degli sloveni a Trieste e nella
Venezia Giulia (1848–1927). V Cavallini, Ivano in Da Col, Paolo (ur.),
Cosmopolitismo e nazionalismo nella musica a Trieste tra Ottocento e Novecento:
studi offerti a Vito Levi. Trst: Conservatorio Tartini, str. 76-88.
Barison, Cesare. 1976. Trieste, citta musicalissima. Trst: Lint.
Beltram, Vlasta. 2008. Musica Maestro! Glasbeno ivljenje v slovenskih obalnih
mestih v 19. in 20. stoletju. Koper: Pokrajinski muzej.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od zaèetka
19.stoletja do nastanka konservatorija. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo, 1919-1946. Ljubljana: Razprave Filozofske
fakultete. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete.
Cvetko, Ciril. 1995. Dirigent in skladatelj Mirko Poliè. Ljubljana: Slovenski gledališki
in filmski muzej.
Demšar, Gojmir. 1999. 90 let Glasbene matice. Trst: Glasbena matica.
De Lugnani, Silvana. 1986. La cultura tedesca a Trieste dalla fine del 1700 al
tramonto dell’Impero absburgico. Trst: Edizioni Italo Svevo.
Dorfles, Gillo. 1946. A Trieste è crollata una villa. V La Letteratura, 27.4.1946. ?
Glasbena matica v Trstu. 1969. Trst: Glasbena matica.
Gregoriè Vuga, Tatjana.1993. Poglej me prav, študija o Emilu Komelu, Gorica: SCGV
E. Komel.
Gregoriè, Tatjana. 1997. Glasbene povezave na Goriškem ali Razklani cvet. V Nova
Gorica-Gorica: mo nosti sobivanja. Nova Gorica: Mestna obèina.
Jelerèiè, Ivo. 1980. Pevsko izroèilo Primorske. Trst: ZTT.
Kerševan, Silvan. 1993. Štirideset let glasbe na Placuti št. 18, 1953–1993. Gorica:
Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel.
294
Delovanje teh dveh ustanov ima javno denarno podporo de ele Furlanije Julijske krajine
in Slovenije. Z razliènih strani e veè let prihajajo sugestije, da bi obe šoli zdru ili
v enotno ustanovo, a goriški center Komel to pobudo e desetletja zavraèa.
V zakonu za zašèito manjšine je bila tudi postavka, da bi na tr aškem konservatoriju odprli
sekcijo s slovenskim uènim jezikom. Ta ponudba je, na prehodu med starim šolskim
sistemom in bolonjsko reformo, obtièala v slepi ulici.
Literatura
Antoni, Luisa. 1998. Pregled glasbenega udejstvovanja tr aških Slovencev
(1848–1927). V Annales. Koper: ZRS, str. 109-116.
Antoni, Luisa. 1999. Musica e coscienza nazionale degli sloveni a Trieste e nella
Venezia Giulia (1848–1927). V Cavallini, Ivano in Da Col, Paolo (ur.),
Cosmopolitismo e nazionalismo nella musica a Trieste tra Ottocento e Novecento:
studi offerti a Vito Levi. Trst: Conservatorio Tartini, str. 76-88.
Barison, Cesare. 1976. Trieste, citta musicalissima. Trst: Lint.
Beltram, Vlasta. 2008. Musica Maestro! Glasbeno ivljenje v slovenskih obalnih
mestih v 19. in 20. stoletju. Koper: Pokrajinski muzej.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od zaèetka
19.stoletja do nastanka konservatorija. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo, 1919-1946. Ljubljana: Razprave Filozofske
fakultete. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete.
Cvetko, Ciril. 1995. Dirigent in skladatelj Mirko Poliè. Ljubljana: Slovenski gledališki
in filmski muzej.
Demšar, Gojmir. 1999. 90 let Glasbene matice. Trst: Glasbena matica.
De Lugnani, Silvana. 1986. La cultura tedesca a Trieste dalla fine del 1700 al
tramonto dell’Impero absburgico. Trst: Edizioni Italo Svevo.
Dorfles, Gillo. 1946. A Trieste è crollata una villa. V La Letteratura, 27.4.1946. ?
Glasbena matica v Trstu. 1969. Trst: Glasbena matica.
Gregoriè Vuga, Tatjana.1993. Poglej me prav, študija o Emilu Komelu, Gorica: SCGV
E. Komel.
Gregoriè, Tatjana. 1997. Glasbene povezave na Goriškem ali Razklani cvet. V Nova
Gorica-Gorica: mo nosti sobivanja. Nova Gorica: Mestna obèina.
Jelerèiè, Ivo. 1980. Pevsko izroèilo Primorske. Trst: ZTT.
Kerševan, Silvan. 1993. Štirideset let glasbe na Placuti št. 18, 1953–1993. Gorica:
Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel.
294
