Page 291 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 291
Luisa Antoni, RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA PRIMORSKEM
• 1863–1869: Kompozicijska šola, vodja Luigi Vincenzo Sandri.
• 1887–1940: Glasbeni licej, vodja Arturo Vram, ki je uèil po Ševc¡íkovi violinski
metodi. Šola je štela pribli no 100 uèencev.
• ?: Šola flavte, vodja Antonio Rossetti.
• ?: Klavirska šola, vodja Ernesto Luzzato.
• ?: Klavirska šola, vodja Emilio Russi.
• 1903-1913: Primo liceo musicale di Trieste, ki ga je vodil Roberto Catolla (njegovo
ime je tudi med uèitelji koprske gimnazije in uèiteljišèa) in se je leta 1913 zdru il s
konservatorijem Tartini.
• 1903: Konservatorij, ki se je poimenoval (ob dovoljenju piranske obèine) po
Giuseppeju Tartiniju, prvi direktor je bil Filippo Manara (leta 1913 je štel 600
uèencev).
• 1904–1932: Tr aški konservatorij (leta 1904 se je del profesorjev loèil od
Konservatorija Tartini, leta 1932 sta se ustanovi spet zdru ili), vodil ga je Gialdino
Gialdini (leta 1913 je imel pribli no 200 uèencev). Na tr aški konservatorij je
zahajalo veè slovenskih glasbenikov: Mirko Poliè, Emil Adamiè, Vasilij Mirk idr.
• 1924: Tr aška glasbena akademija, ustanovil jo je Franco Gulli (Fran Guliè).
Njegovo ime je tudi med ustanovnimi èlani Društva Zvezda v Kopru.
• 1958: Konservatorij Giuseppe Tartini je postal javna glasbena šola.
Seveda nas zanima predvsem slovensko šolstvo oz. slovanski del. Poimenovali so se
Slavjani, saj so v tem obdobju v Trstu delovale razliène slovanske skupine: Srbi, Hrvati,
tudi Rusi in Èehi in prav ti so bili za razvoj glasbe zelo pomembni.
Pri ustanavljanju samostojnega slovenskega glasbenega šolstva so se, tako na Tr aškem
kot na Goriškem, zgledovali po ljubljanski Glasbeni matici. Kljub temu, da je bil Trst
pomembnejše in bolj razgibano mesto kot Gorica, je ta najprej ustanovila svojo šolo.
Gorièani so ustanovili Pevsko in glasbeno društvo, med ustanovnimi èlani je bil tudi dr.
Henrik Tuma, ki se dogajanja spominja takole:
»V Gorici je bil majhen pevski zbor v Èitalnici pod vodstvom marljivega vadniènega
uèitelja Mercine [...] Ker mi je boljše petje manjkalo, sem nameraval ustanoviti v Gorici
reprezentativen pevski zbor s šolo. Dalj èasa sem okleval zaradi uèitelja Mercine, ki je
s pravo ljubeznijo vzdr eval svoj mali èitalniški zbor. V zaèetku leta 1900 je bilo društvo
konèno ustanovljeno. Bil sem mu predsednik do leta 1908. Njegovo ustanovitev so poleg
Mercine tudi moji politièni nasprotniki smatrali za razdiranje njihove kulturne
organizacije. Dolgo èasa so prireditve Pevskega in glasbenega društva bojkotirali.«
(Tuma, 1997, str. 257).
Tatjana Gregoriè (1997) v svoji monografiji o Emilu Komelu piše, da so mesto dirigenta
dodelili prav njemu, Komelu, a verjetno je kot glavni dirigent deloval krajši èas. Gotovo
pa je sodeloval z glasbeno šolo, ki je delovala v okvirih Pevskega glasbenega društva. Ob
Komelu sta na šoli pouèevala še Lovro Kubišta, Èeh, in Ernest Širca. V Tumovih
spominih je zabele eno takole: »Prvi pevovodja je bil moj nekdanji sopevec v ljubljanski
stolni cerkvi pod Foersterjem, Franc Stelé, pozneje pevovodja Lire v Kamniku in sam
izboren tenorist [...]. al smo Steleta prezgodaj izgubili. Po njegovem odhodu sem
291
• 1863–1869: Kompozicijska šola, vodja Luigi Vincenzo Sandri.
• 1887–1940: Glasbeni licej, vodja Arturo Vram, ki je uèil po Ševc¡íkovi violinski
metodi. Šola je štela pribli no 100 uèencev.
• ?: Šola flavte, vodja Antonio Rossetti.
• ?: Klavirska šola, vodja Ernesto Luzzato.
• ?: Klavirska šola, vodja Emilio Russi.
• 1903-1913: Primo liceo musicale di Trieste, ki ga je vodil Roberto Catolla (njegovo
ime je tudi med uèitelji koprske gimnazije in uèiteljišèa) in se je leta 1913 zdru il s
konservatorijem Tartini.
• 1903: Konservatorij, ki se je poimenoval (ob dovoljenju piranske obèine) po
Giuseppeju Tartiniju, prvi direktor je bil Filippo Manara (leta 1913 je štel 600
uèencev).
• 1904–1932: Tr aški konservatorij (leta 1904 se je del profesorjev loèil od
Konservatorija Tartini, leta 1932 sta se ustanovi spet zdru ili), vodil ga je Gialdino
Gialdini (leta 1913 je imel pribli no 200 uèencev). Na tr aški konservatorij je
zahajalo veè slovenskih glasbenikov: Mirko Poliè, Emil Adamiè, Vasilij Mirk idr.
• 1924: Tr aška glasbena akademija, ustanovil jo je Franco Gulli (Fran Guliè).
Njegovo ime je tudi med ustanovnimi èlani Društva Zvezda v Kopru.
• 1958: Konservatorij Giuseppe Tartini je postal javna glasbena šola.
Seveda nas zanima predvsem slovensko šolstvo oz. slovanski del. Poimenovali so se
Slavjani, saj so v tem obdobju v Trstu delovale razliène slovanske skupine: Srbi, Hrvati,
tudi Rusi in Èehi in prav ti so bili za razvoj glasbe zelo pomembni.
Pri ustanavljanju samostojnega slovenskega glasbenega šolstva so se, tako na Tr aškem
kot na Goriškem, zgledovali po ljubljanski Glasbeni matici. Kljub temu, da je bil Trst
pomembnejše in bolj razgibano mesto kot Gorica, je ta najprej ustanovila svojo šolo.
Gorièani so ustanovili Pevsko in glasbeno društvo, med ustanovnimi èlani je bil tudi dr.
Henrik Tuma, ki se dogajanja spominja takole:
»V Gorici je bil majhen pevski zbor v Èitalnici pod vodstvom marljivega vadniènega
uèitelja Mercine [...] Ker mi je boljše petje manjkalo, sem nameraval ustanoviti v Gorici
reprezentativen pevski zbor s šolo. Dalj èasa sem okleval zaradi uèitelja Mercine, ki je
s pravo ljubeznijo vzdr eval svoj mali èitalniški zbor. V zaèetku leta 1900 je bilo društvo
konèno ustanovljeno. Bil sem mu predsednik do leta 1908. Njegovo ustanovitev so poleg
Mercine tudi moji politièni nasprotniki smatrali za razdiranje njihove kulturne
organizacije. Dolgo èasa so prireditve Pevskega in glasbenega društva bojkotirali.«
(Tuma, 1997, str. 257).
Tatjana Gregoriè (1997) v svoji monografiji o Emilu Komelu piše, da so mesto dirigenta
dodelili prav njemu, Komelu, a verjetno je kot glavni dirigent deloval krajši èas. Gotovo
pa je sodeloval z glasbeno šolo, ki je delovala v okvirih Pevskega glasbenega društva. Ob
Komelu sta na šoli pouèevala še Lovro Kubišta, Èeh, in Ernest Širca. V Tumovih
spominih je zabele eno takole: »Prvi pevovodja je bil moj nekdanji sopevec v ljubljanski
stolni cerkvi pod Foersterjem, Franc Stelé, pozneje pevovodja Lire v Kamniku in sam
izboren tenorist [...]. al smo Steleta prezgodaj izgubili. Po njegovem odhodu sem
291
