Page 293 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 293
Luisa Antoni, RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA PRIMORSKEM
Ustanovil ga je Kumar, ob podpori Josipa Ribièièa in Ivana Grbca, nekdanjih sošolcev na
koprskem uèiteljišèu. Zbor je štel okrog 120 èlanov in do leta 1926 je pogosto koncertiral
tudi po Italiji. Z njimi je kot solist nastopal tudi tenorist mednarodnega slovesa, Josip
Rijavec. V Trstu je bila leta 1927 Glasbena matica razpušèena. V teh letih je vladal
kulturni in glasbeni molk za vse tiste, ki so govorili drugaèni jezik od italijanšèine, kdor je
elel nadaljevati, je moral pozabiti na slovenšèino in se odreèi veèkulturni realnosti.
Primorsko glasbeno šolstvo po letu 1945
V Gorici je 1.3.1946 znova zaèela delovati glasbena šola. Njen prvi povojni ravnatelj je bil
Sreèko Kumar, podravnatelj pa Emil Komel, vpisanih je bilo 134 uèencev. Kumar je bil
diplomant na koprskem uèiteljišèu. Ko so leta 1947 zaprli mejo, je Kumar zapustil Gorico
in goriška glasbena šola je zaèela izgubljati kakovost in moè. Leta 1962 je postala
podru nica tr aške Glasbene matice. Katoliški glas je 3.12.1953 napovedal nastanek nove
glasbene ustanove na Placuti, ki naj bi skrbela za vzgojo mladih organistov, njen vodja je
bil Mirko Filej. 26.7. 1988 je nastal Slovenski Center za glasbeno vzgojo Emil Komel.
Takoj po vojni so lokalne oblasti na Primorskem ustanovile glasbene šole: koprska šola je
imela sprva tudi italijansko sekcijo, kjer je pouèeval Ercole Parenzan. Istrski okro ni
ljudski odbor je 24.11.1948 doloèil, da se v Portoro u ustanovi glasbena šola
s podru nicama v Kopru in Bujah. Leta 1950 se je glasbena šola preselila v Koper in od
leta 1955 je v palaèi Gravisi Barbabianca v središèu mesta. V letih 1948-1953 je šoli
ravnateljeval Sreèko Kumar. Leta 1955 se je spet zdru ila s šolama v Izoli in Piranu. Leta
1967 so se vse tri šole, koprska, izolska in piranska, zdru ile v Center za glasbeno vzgojo.
V Trstu so Glasbeno matico obnovili, èeprav je na zaèetku delovala po zasebnih sobah,
razkropljenih po mestu. Prvi ravnatelj je bil Karlo Sancin, od leta 1949 naprej pa Gojmir
Demšar. Leta 1952 je šola dobila primernejše prostore, vpisanih je bilo 130 uèencev, leta
1969 je e imela 232 uèencev. V naslednjih letih so ustanovili podru nice po okoliških
vaseh.
Danes premore t.i. ‘zamejski del’ dve glavni šolski identiteti: Glasbeno matico, ki se
razteza od Trsta prek Gorice vse do Rezije in Nadiških dolin, in slovenski Center za
glasbeno vzgojo E. Komel, ki ima sede v Gorici ter razliène podru nice.
• Glasbena matica v Trstu:
Šol. leto 1951/1952: 133 uèencev.
Šol. leto 2016/17:
Trst: 280 uèencev, Gorica: 178 uèencev, Špeter: 123 uèencev, Kanalska dolina: 18
uèencev.
Skupno: 599 uèencev.
• Glasbena šola v Gorici:
1.3.1946: 134 uèencev.
Šolsko leto 2016/17:
(Kljub mojim veèkratnim prošnjam šola ni posredovala podatkov.)
293
Ustanovil ga je Kumar, ob podpori Josipa Ribièièa in Ivana Grbca, nekdanjih sošolcev na
koprskem uèiteljišèu. Zbor je štel okrog 120 èlanov in do leta 1926 je pogosto koncertiral
tudi po Italiji. Z njimi je kot solist nastopal tudi tenorist mednarodnega slovesa, Josip
Rijavec. V Trstu je bila leta 1927 Glasbena matica razpušèena. V teh letih je vladal
kulturni in glasbeni molk za vse tiste, ki so govorili drugaèni jezik od italijanšèine, kdor je
elel nadaljevati, je moral pozabiti na slovenšèino in se odreèi veèkulturni realnosti.
Primorsko glasbeno šolstvo po letu 1945
V Gorici je 1.3.1946 znova zaèela delovati glasbena šola. Njen prvi povojni ravnatelj je bil
Sreèko Kumar, podravnatelj pa Emil Komel, vpisanih je bilo 134 uèencev. Kumar je bil
diplomant na koprskem uèiteljišèu. Ko so leta 1947 zaprli mejo, je Kumar zapustil Gorico
in goriška glasbena šola je zaèela izgubljati kakovost in moè. Leta 1962 je postala
podru nica tr aške Glasbene matice. Katoliški glas je 3.12.1953 napovedal nastanek nove
glasbene ustanove na Placuti, ki naj bi skrbela za vzgojo mladih organistov, njen vodja je
bil Mirko Filej. 26.7. 1988 je nastal Slovenski Center za glasbeno vzgojo Emil Komel.
Takoj po vojni so lokalne oblasti na Primorskem ustanovile glasbene šole: koprska šola je
imela sprva tudi italijansko sekcijo, kjer je pouèeval Ercole Parenzan. Istrski okro ni
ljudski odbor je 24.11.1948 doloèil, da se v Portoro u ustanovi glasbena šola
s podru nicama v Kopru in Bujah. Leta 1950 se je glasbena šola preselila v Koper in od
leta 1955 je v palaèi Gravisi Barbabianca v središèu mesta. V letih 1948-1953 je šoli
ravnateljeval Sreèko Kumar. Leta 1955 se je spet zdru ila s šolama v Izoli in Piranu. Leta
1967 so se vse tri šole, koprska, izolska in piranska, zdru ile v Center za glasbeno vzgojo.
V Trstu so Glasbeno matico obnovili, èeprav je na zaèetku delovala po zasebnih sobah,
razkropljenih po mestu. Prvi ravnatelj je bil Karlo Sancin, od leta 1949 naprej pa Gojmir
Demšar. Leta 1952 je šola dobila primernejše prostore, vpisanih je bilo 130 uèencev, leta
1969 je e imela 232 uèencev. V naslednjih letih so ustanovili podru nice po okoliških
vaseh.
Danes premore t.i. ‘zamejski del’ dve glavni šolski identiteti: Glasbeno matico, ki se
razteza od Trsta prek Gorice vse do Rezije in Nadiških dolin, in slovenski Center za
glasbeno vzgojo E. Komel, ki ima sede v Gorici ter razliène podru nice.
• Glasbena matica v Trstu:
Šol. leto 1951/1952: 133 uèencev.
Šol. leto 2016/17:
Trst: 280 uèencev, Gorica: 178 uèencev, Špeter: 123 uèencev, Kanalska dolina: 18
uèencev.
Skupno: 599 uèencev.
• Glasbena šola v Gorici:
1.3.1946: 134 uèencev.
Šolsko leto 2016/17:
(Kljub mojim veèkratnim prošnjam šola ni posredovala podatkov.)
293
