Page 288 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 288
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Mariboru, Celovcu, Trstu, Kopru in Gorici. Na uèiteljišèih so se šolali bodoèi uèitelji, ki
so imeli, skupaj z duhovništvom, pomemben dele pri utrjevanju narodne zavesti.
Na Primorskem so obstajale štiri šole, in sicer moško uèiteljišèe v Kopru, goriško ensko
uèiteljišèe in gimnaziji v Kopru in Pazinu. Podatki prièajo, da so na koprski gimnaziji, ki
je bila ustanovljena leta 1814, pouèevali glasbo, in sicer petje in violino, od leta 1838
naprej. Koprska gimnazija je dala najvidnejše predstavnike istrske kulture in je šolala
predvsem italijanske istrske patriote. Radole (1988, 1990) navaja uèitelje glasbe na
koprski gimnaziji: Francesco Petronio (1863-1874), Giuseppe Czastka (1874-1883),
Carlo Fuchs (1886), Giorgio Giorgieri (1891 -1893), Antonio Decleva (1895-1897),
Giovanni Luigi Sokoll (1897-1909), Roberto Catolla (1909-1910), Marcello Bombig
(1913-1914) in Francesco Saverio de Tevini (1914-1919). Zanimiva je ugotovitev, da so
nekatera imena prisotna tudi v tr aški zgodovini glasbe, vsi pa so istoèasno pouèevali tudi
na koprskem uèiteljišèu. Po letu 1919 v gimnazijskem predmetniku ni bilo veè pouka
glasbe.
V Kopru so v šolskem letu 1872-1873 za italijanske dijake ustanovili uèiteljišèe.
Z odlokom leta 1875 so moški slovenski uèiteljišèi prenesli iz Trsta in Gorice v Koper,
kjer je bilo odslej edino moško uèiteljišèe za celo Avstrijsko primorje. Po letu 1882 je
nova okro nica še dodatno podkrepila prisotnost glasbe v šolskem kurikulumu. Leta 1907
so hrvaški del izselili v Kastav, slovenski del pa je bil leta 1909 premešèen v Gorico, kjer
je bilo edino uèiteljišèe za slovenske bodoèe uèitelje. Premestitev koprskega oddelka v
Gorico je bila posledica dijaške stavke, kjer sta imela levji dele Ivan Grbec in Sreèko
Kumar.
Na koprskem uèiteljišèu je glasbeni pouk vkljuèeval petje, igranje orgel, klavirja in
violine, uèni jezik za te predmete je bila nemšèina, ki je bila tudi uradni jezik uèiteljišèa.
Glasbo so pouèevali profesorji, ki so uèili tudi na gimnaziji. Ob dr avnih praznikih so
uèiteljišèniki pripravljali kulturno-glasbene programe. Leta 1906 so ustanovili „Glazbeno
društvo Zvezda v Kopru“, ki je vkljuèevalo tako uèiteljišènike kot slovanske dr avne
uslu bence, verjetno tudi tamburaško skupino. Med ustanovnimi èlani je bil tudi Fran
Guliè, violinist, ki se je šolal najprej pri Arturu Vramu v Trstu in nato pri Ševc¡íku v Pragi.
Tr aška prefektura mu je z dekretom l. 1930 ime poitalijanèila v Franco Gulli in tako se je
predstavljal vse do smrti leta 1973. Bil je tudi èlan Orkestra tr aške Glasbene matice, o
èemer prièa fotografija orkestra na strehi Narodnega doma iz leta 1919. Na koprskem
uèiteljišèu se je na slovenskem oddelku izšolalo veè kot 400 dijakov, nekateri med njimi
so se izkljuèno posvetili glasbi: Ivan Kiferle (1856-1943), Hrabroslav Volariè
(1863-1895), Ivan Kuret (1863-1914), Alojz Šonc (1872-1957), Rihard Orel
(1881-1966), Franc Venturini (1882-1952), Sreèko Kumar (1888-1954), Ivan Grbec
(1889-1966) in Adolf Gröbmig (1891-1969).
288
Mariboru, Celovcu, Trstu, Kopru in Gorici. Na uèiteljišèih so se šolali bodoèi uèitelji, ki
so imeli, skupaj z duhovništvom, pomemben dele pri utrjevanju narodne zavesti.
Na Primorskem so obstajale štiri šole, in sicer moško uèiteljišèe v Kopru, goriško ensko
uèiteljišèe in gimnaziji v Kopru in Pazinu. Podatki prièajo, da so na koprski gimnaziji, ki
je bila ustanovljena leta 1814, pouèevali glasbo, in sicer petje in violino, od leta 1838
naprej. Koprska gimnazija je dala najvidnejše predstavnike istrske kulture in je šolala
predvsem italijanske istrske patriote. Radole (1988, 1990) navaja uèitelje glasbe na
koprski gimnaziji: Francesco Petronio (1863-1874), Giuseppe Czastka (1874-1883),
Carlo Fuchs (1886), Giorgio Giorgieri (1891 -1893), Antonio Decleva (1895-1897),
Giovanni Luigi Sokoll (1897-1909), Roberto Catolla (1909-1910), Marcello Bombig
(1913-1914) in Francesco Saverio de Tevini (1914-1919). Zanimiva je ugotovitev, da so
nekatera imena prisotna tudi v tr aški zgodovini glasbe, vsi pa so istoèasno pouèevali tudi
na koprskem uèiteljišèu. Po letu 1919 v gimnazijskem predmetniku ni bilo veè pouka
glasbe.
V Kopru so v šolskem letu 1872-1873 za italijanske dijake ustanovili uèiteljišèe.
Z odlokom leta 1875 so moški slovenski uèiteljišèi prenesli iz Trsta in Gorice v Koper,
kjer je bilo odslej edino moško uèiteljišèe za celo Avstrijsko primorje. Po letu 1882 je
nova okro nica še dodatno podkrepila prisotnost glasbe v šolskem kurikulumu. Leta 1907
so hrvaški del izselili v Kastav, slovenski del pa je bil leta 1909 premešèen v Gorico, kjer
je bilo edino uèiteljišèe za slovenske bodoèe uèitelje. Premestitev koprskega oddelka v
Gorico je bila posledica dijaške stavke, kjer sta imela levji dele Ivan Grbec in Sreèko
Kumar.
Na koprskem uèiteljišèu je glasbeni pouk vkljuèeval petje, igranje orgel, klavirja in
violine, uèni jezik za te predmete je bila nemšèina, ki je bila tudi uradni jezik uèiteljišèa.
Glasbo so pouèevali profesorji, ki so uèili tudi na gimnaziji. Ob dr avnih praznikih so
uèiteljišèniki pripravljali kulturno-glasbene programe. Leta 1906 so ustanovili „Glazbeno
društvo Zvezda v Kopru“, ki je vkljuèevalo tako uèiteljišènike kot slovanske dr avne
uslu bence, verjetno tudi tamburaško skupino. Med ustanovnimi èlani je bil tudi Fran
Guliè, violinist, ki se je šolal najprej pri Arturu Vramu v Trstu in nato pri Ševc¡íku v Pragi.
Tr aška prefektura mu je z dekretom l. 1930 ime poitalijanèila v Franco Gulli in tako se je
predstavljal vse do smrti leta 1973. Bil je tudi èlan Orkestra tr aške Glasbene matice, o
èemer prièa fotografija orkestra na strehi Narodnega doma iz leta 1919. Na koprskem
uèiteljišèu se je na slovenskem oddelku izšolalo veè kot 400 dijakov, nekateri med njimi
so se izkljuèno posvetili glasbi: Ivan Kiferle (1856-1943), Hrabroslav Volariè
(1863-1895), Ivan Kuret (1863-1914), Alojz Šonc (1872-1957), Rihard Orel
(1881-1966), Franc Venturini (1882-1952), Sreèko Kumar (1888-1954), Ivan Grbec
(1889-1966) in Adolf Gröbmig (1891-1969).
288
