Page 292 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 292
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
ustanovil tudi enski zbor [...]. Za pevovodjo smo pridobili izšolanega konservatorista iz
Prage, Michla, ki je bil pozneje koncertni mojster pri Glasbeni matici v Ljubljani. Bil je
izboren dirigent orkestra in solo fagotist, a manj dober zborovski dirigent. Pri društvu smo
otvorili tudi pevsko in glasbeno šolo, ki je dajala izboren narašèaj. Èlani pevskega zbora
so bili med drugimi znani tenorist Rijavec in muzika Neffat in Bravnièar. Pevsko in
glasbeno društvo je bilo paè prvo za ljubljansko Glasbeno matico na Slovenskem.«
(Tuma, 1997, str. 258).
Kot poroèa Tatjana Gregoriè, je 13. marca leta 1908 Pevsko in glasbeno društvo uradno
postalo podru nica ljubljanske Glasbene matice.
Takoj za Gorico je tudi Trst dobil slovensko samostojno glasbeno šolo. Leta 1908 je bil
Vasilij Mirk nakljuèno pri nastajanju zbora, iz katerega se je pozneje, ob organizacijskem
spodbujanju Karla Mahkote, ki je od leta 1908 do leta 1919 uèil v Trstu, razvila tr aška
podru nica Glasbene matice. Mirk izèrpno opisuje dogajanje: »V onih letih je bilo na èelu
vsem nebrojnim tr aškim pevskim društvom Slovansko pevsko društvo, ki je dolgo let
pod vodstvom pokojnega Sreèka Bartla prirejalo tudi za tedanje razmere prav ugledne
koncerte. V zadnjem èasu je še poslednji zborovodja, H.O.Vogriè, utegnil napraviti veèji
koncert: bilo je pozimi leta 1907, toda društvo je e bilo v razpadu, e mnogo let prej so se
bili dobri pevci in pevke odtrgali od njega in se prikljuèili drugim društvom ali so
ustanovili nova ali pa so sploh izostali. Vladalo je mrtvilo, ki ga je prekinila le kakšna
manjša skupina pevcev. Nima pomena razpravljati o vzrokih. Pojav akcije in reakcije,
osebnosti, nezadovoljnosti itd., kakor vedno in povsod. Vesti o pevskih uspehih in
napredovanju Glasbene Matice v Ljubljani in Pevskega in glasbenega društva v Gorici
(vodja Josip Michl), novi duh, ki so ga tiho, a uèinkovito širili “Novi akordi”, ter narodna
samozavest, ki se je bila medtem ukoreninila pri tr aških Slovencih, so vzdramili nekatere
bivše pevce Slovanskega pevskega društva, ki so bili tudi èlani tr aškega Sokola. Zbudila
se jim je elja po petju in skupno z nekaterimi novimi Sokoli - pevci so sklenili ustanoviti
pevski odsek v okviru Sokola. Bilo je ravno koncem poletja 1908, ko so me naprosili, naj
jih nauèim par moških zborov za neko sokolovsko prireditev. […] Sluèajno pa je bil tedaj
imenovan za uèitelja v Trstu Karel Mahkota, ki je prevzel vodstvo sokolovskega pevskega
zbora in ga tekom prvega leta razširil v mešani zbor.« (Mirk, 1929, str. 12, 15-16).
Ta podatek potrjuje tudi Fortunat Mikuletiè, ki piše, da “… se je leta 1908 osnoval moški
zbor pri tr aškem Sokolu pod vodstvom skladatelja Vasilija Mirka. Kmalu po prvem
nastopu tega zbora pa je moral Mirk, ki je bil še študent, oditi na svoje študije v Gradec”1
(Mikuletiè, 1959, str. 83). 29.10.1909 je na obènem zboru sedel tudi Matej Hubad. Po letu
1920 in se igih Narodnega in Trgovskega doma v Trstu in Gorici, kjer sta glasbeni šoli
zgubili imetje in arhive, so zaèeli fašistièni pritiski narašèati. Fašistiènemu dvajsetletju je
Glasbena matica kljubovala in premaknila pouk v zasebne domove ter na razne društvene
sede e. Leta 1920 je Sreèko Kumar ustanovil zasebno glasbeno šolo v Škednju pri Trstu.
V istem obdobju sta z Ivanom Grbcem prirejala otroške igre z glasbo. Leta 1922 je na
Tr aškem nastal pevski zbor Zveze jugoslovanskih uèiteljskih društev v Italiji (UPZ).
1 Odvetnik Mikuletiè (1888-1965) je bil, podobno kot Mirk, èlan Akademskega društva Balkan, katerega je
po drugi svetovni vojni skušal znova obuditi; ob petdesetletnici društva je uredil, izdal in verjetno tudi
sam napisal spominsko brošuro 50 let Slovenskega akademskega društva Balkan v Trstu (Trst, 1957). Po
drugi svetovni vojni je bil predsednik Glasbene matice.
292
ustanovil tudi enski zbor [...]. Za pevovodjo smo pridobili izšolanega konservatorista iz
Prage, Michla, ki je bil pozneje koncertni mojster pri Glasbeni matici v Ljubljani. Bil je
izboren dirigent orkestra in solo fagotist, a manj dober zborovski dirigent. Pri društvu smo
otvorili tudi pevsko in glasbeno šolo, ki je dajala izboren narašèaj. Èlani pevskega zbora
so bili med drugimi znani tenorist Rijavec in muzika Neffat in Bravnièar. Pevsko in
glasbeno društvo je bilo paè prvo za ljubljansko Glasbeno matico na Slovenskem.«
(Tuma, 1997, str. 258).
Kot poroèa Tatjana Gregoriè, je 13. marca leta 1908 Pevsko in glasbeno društvo uradno
postalo podru nica ljubljanske Glasbene matice.
Takoj za Gorico je tudi Trst dobil slovensko samostojno glasbeno šolo. Leta 1908 je bil
Vasilij Mirk nakljuèno pri nastajanju zbora, iz katerega se je pozneje, ob organizacijskem
spodbujanju Karla Mahkote, ki je od leta 1908 do leta 1919 uèil v Trstu, razvila tr aška
podru nica Glasbene matice. Mirk izèrpno opisuje dogajanje: »V onih letih je bilo na èelu
vsem nebrojnim tr aškim pevskim društvom Slovansko pevsko društvo, ki je dolgo let
pod vodstvom pokojnega Sreèka Bartla prirejalo tudi za tedanje razmere prav ugledne
koncerte. V zadnjem èasu je še poslednji zborovodja, H.O.Vogriè, utegnil napraviti veèji
koncert: bilo je pozimi leta 1907, toda društvo je e bilo v razpadu, e mnogo let prej so se
bili dobri pevci in pevke odtrgali od njega in se prikljuèili drugim društvom ali so
ustanovili nova ali pa so sploh izostali. Vladalo je mrtvilo, ki ga je prekinila le kakšna
manjša skupina pevcev. Nima pomena razpravljati o vzrokih. Pojav akcije in reakcije,
osebnosti, nezadovoljnosti itd., kakor vedno in povsod. Vesti o pevskih uspehih in
napredovanju Glasbene Matice v Ljubljani in Pevskega in glasbenega društva v Gorici
(vodja Josip Michl), novi duh, ki so ga tiho, a uèinkovito širili “Novi akordi”, ter narodna
samozavest, ki se je bila medtem ukoreninila pri tr aških Slovencih, so vzdramili nekatere
bivše pevce Slovanskega pevskega društva, ki so bili tudi èlani tr aškega Sokola. Zbudila
se jim je elja po petju in skupno z nekaterimi novimi Sokoli - pevci so sklenili ustanoviti
pevski odsek v okviru Sokola. Bilo je ravno koncem poletja 1908, ko so me naprosili, naj
jih nauèim par moških zborov za neko sokolovsko prireditev. […] Sluèajno pa je bil tedaj
imenovan za uèitelja v Trstu Karel Mahkota, ki je prevzel vodstvo sokolovskega pevskega
zbora in ga tekom prvega leta razširil v mešani zbor.« (Mirk, 1929, str. 12, 15-16).
Ta podatek potrjuje tudi Fortunat Mikuletiè, ki piše, da “… se je leta 1908 osnoval moški
zbor pri tr aškem Sokolu pod vodstvom skladatelja Vasilija Mirka. Kmalu po prvem
nastopu tega zbora pa je moral Mirk, ki je bil še študent, oditi na svoje študije v Gradec”1
(Mikuletiè, 1959, str. 83). 29.10.1909 je na obènem zboru sedel tudi Matej Hubad. Po letu
1920 in se igih Narodnega in Trgovskega doma v Trstu in Gorici, kjer sta glasbeni šoli
zgubili imetje in arhive, so zaèeli fašistièni pritiski narašèati. Fašistiènemu dvajsetletju je
Glasbena matica kljubovala in premaknila pouk v zasebne domove ter na razne društvene
sede e. Leta 1920 je Sreèko Kumar ustanovil zasebno glasbeno šolo v Škednju pri Trstu.
V istem obdobju sta z Ivanom Grbcem prirejala otroške igre z glasbo. Leta 1922 je na
Tr aškem nastal pevski zbor Zveze jugoslovanskih uèiteljskih društev v Italiji (UPZ).
1 Odvetnik Mikuletiè (1888-1965) je bil, podobno kot Mirk, èlan Akademskega društva Balkan, katerega je
po drugi svetovni vojni skušal znova obuditi; ob petdesetletnici društva je uredil, izdal in verjetno tudi
sam napisal spominsko brošuro 50 let Slovenskega akademskega društva Balkan v Trstu (Trst, 1957). Po
drugi svetovni vojni je bil predsednik Glasbene matice.
292
