Page 289 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 289
Luisa Antoni, RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA PRIMORSKEM
Slika 1: Orkester uèiteljišènikov leta 1906 (Moško uèiteljišèe, str. 71)
V Kopru, Izoli in Piranu so delovale razliène glasbene šole in društva:
• 1851: Luigi Gravisi piše, da v Kopru ideja o ustanovitvi glasbene šole tli e veè kot
50 let, izobra evala naj bi cerkvene pevce in instrumentaliste za orkester. Obèina je
kar 26 let plaèevala samo štiri uèitelje glasbe (natanènejših podatkov, za koga je šlo,
ni). V mapi, datirani 18.4.1853, je predlog pravil mestne glasbene šole.
• 60. leta 19. stoletja: Ustanavljala so se filharmonièna društva (Koper, 1865: Società
filarmonica; Piran, neznano leto: Società filarmonica; Piran, 1878: Società
filarmonico-drammatica).
• 1887: V Izoli je bilo ustanovljeno društvo Società filarmonica Alieto.
• 1906: Ustanovitev Glasbenega društva Zvezda v Kopru. Društvo slovanskih
dr avnih uslu bencev je bilo vezano na delovanje slovanskega oddelka koprskega
uèiteljišèa in z njim povezane šolske pripravnice. Med ustanovnimi èlani je bil tudi
Fran Guliè. Verjetno je delovalo med letoma 1906 in 1909, ko se je uèiteljišèe
preselilo v Gorico.
V Pazinu je bila nemška gimnazija ustanovljena leta 1836, leta 1873 je prerasla v
Staats-Obergymnasium zu Mitterburg, leta 1899 so odprli hrvaški oddelek. To je izzvalo
protest italijanskih predstavnikov, zato so istega leta ustanovili tudi italijansko gimnazijo.
Njen prvi ravnatelj je bil oèe Luigija Dallapiccole. Na pazinski hrvaški gimnaziji so se
šolali slovenski in hrvaški dijaki (med njimi tudi Danilo Švara), pouk glasbe je bil obvezni
predmet. O tem prièa Saša Šantel, ki je na koprskem uèiteljišèu delal eno leto, zatem pa
odšel v Pazin in tam pouèeval kar enajst let, vse do leta 1918. Njegova predmeta sta bila
risanje in glasba. Pred njim je menda uèil neki franèiškan, Slovenec, p. Zajec. Takole se
Šantel spominja svoje pazinske izkušnje: „Med višjegimnazijci sem izbral najboljše
pevce, s katerimi smo peli moške zbore. Za cerkveno petje sem pa sestavil deški mešani
zbor, ki se mi je posebno priljubil, vendar sem zanj moral prirediti ili komponirati vse
komade sam.“ (Šantel, 2006, str. 202).
289
Slika 1: Orkester uèiteljišènikov leta 1906 (Moško uèiteljišèe, str. 71)
V Kopru, Izoli in Piranu so delovale razliène glasbene šole in društva:
• 1851: Luigi Gravisi piše, da v Kopru ideja o ustanovitvi glasbene šole tli e veè kot
50 let, izobra evala naj bi cerkvene pevce in instrumentaliste za orkester. Obèina je
kar 26 let plaèevala samo štiri uèitelje glasbe (natanènejših podatkov, za koga je šlo,
ni). V mapi, datirani 18.4.1853, je predlog pravil mestne glasbene šole.
• 60. leta 19. stoletja: Ustanavljala so se filharmonièna društva (Koper, 1865: Società
filarmonica; Piran, neznano leto: Società filarmonica; Piran, 1878: Società
filarmonico-drammatica).
• 1887: V Izoli je bilo ustanovljeno društvo Società filarmonica Alieto.
• 1906: Ustanovitev Glasbenega društva Zvezda v Kopru. Društvo slovanskih
dr avnih uslu bencev je bilo vezano na delovanje slovanskega oddelka koprskega
uèiteljišèa in z njim povezane šolske pripravnice. Med ustanovnimi èlani je bil tudi
Fran Guliè. Verjetno je delovalo med letoma 1906 in 1909, ko se je uèiteljišèe
preselilo v Gorico.
V Pazinu je bila nemška gimnazija ustanovljena leta 1836, leta 1873 je prerasla v
Staats-Obergymnasium zu Mitterburg, leta 1899 so odprli hrvaški oddelek. To je izzvalo
protest italijanskih predstavnikov, zato so istega leta ustanovili tudi italijansko gimnazijo.
Njen prvi ravnatelj je bil oèe Luigija Dallapiccole. Na pazinski hrvaški gimnaziji so se
šolali slovenski in hrvaški dijaki (med njimi tudi Danilo Švara), pouk glasbe je bil obvezni
predmet. O tem prièa Saša Šantel, ki je na koprskem uèiteljišèu delal eno leto, zatem pa
odšel v Pazin in tam pouèeval kar enajst let, vse do leta 1918. Njegova predmeta sta bila
risanje in glasba. Pred njim je menda uèil neki franèiškan, Slovenec, p. Zajec. Takole se
Šantel spominja svoje pazinske izkušnje: „Med višjegimnazijci sem izbral najboljše
pevce, s katerimi smo peli moške zbore. Za cerkveno petje sem pa sestavil deški mešani
zbor, ki se mi je posebno priljubil, vendar sem zanj moral prirediti ili komponirati vse
komade sam.“ (Šantel, 2006, str. 202).
289
