Page 287 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 287
Luisa Antoni, RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA PRIMORSKEM
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka, Trst
RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA
PRIMORSKEM
Izvleèek
V prispevku avtorica predstavi pregled glasbenega šolstva enotnega primorskega prostora, ki
vkljuèuje najpomembnejša primorska mesta Gorica, Izola, Koper, Piran in Trst. Njena raziskava
sega od polovice 19. stoletja do današnjih dni. Glasbeno šolanje primorskega prostora je bilo del
predmetnika srednješolskih ustanov in je potekalo v treh jezikih, ki so bili del tega prostora.
Najpomembnejše mesto je bilo Trst, v katerem se je oblikovalo samostojno glasbeno šolstvo naj prej
v italijanskem jeziku in pozneje tudi v slovenskem. Avtorica zakljuèi svoj prispevek z najnovejšimi
podatki obeh samostojnih glasbenih inštitucij slovenske manjšine v Italiji.
Kljuène besede: Primorska, glasbeno šolstvo, Trst, Koper, Piran, Izola, Gorica
Abstract
La variegata e ricca scolarizzazione musicale nel Litorale
Nella sua ricerca l’autrice presenta una panoramica della scolarizzazione musicale del Litorale,
comprendendo le città più importanti da Gorizia, Isola, Capodistria e Pirano per arrivare sino a
Trieste. La sua ricerca si incentra sul periodo che va dalla metà del 19. secolo sino ai giorni nostri. La
musica faceva parte delle materie insegnate nelle scuole superiori e il suo insegnamento si svolgeva
nelle tre lingue presenti sul territorio. La città più attiva fu Trieste, in cui si svilupparono dapprima
delle scuole musicali autonome in lingua italiana e successivamente quelle in lingua slovena.
L’autrice conclude il suo saggio con i dati aggiornati delle due scuole musicali della minoranza
slovena in Italia.
Parole chiave: Litorale, Scuole musicali, Trieste, Capodistria, Pirano, Isola, Gorizia
Primorsko glasbeno šolstvo do 2. svetovne vojne
Zgodovino primorskega ozemlja, ki se od nekdaj razlikuje od osrednje Slovenije,
zaznamuje predvsem dejstvo, da je bilo to obmoèje, takrat sicer dr avno enotna regija,
trijezièno, vsaj do konca 1. svetovne vojne. V številnih primorskih mestih (Gorica, Izola,
Koper, Piran in Trst) gre razlikovati med samostojnim glasbenim šolanjem in glasbeno
ponudbo znotraj splošnih šol. Pouèevanje petja na ljudskih šolah so zaèeli uvajati med
letoma 1841-1847, ko je bil guverner grof Franz Stadion, v Kopru so petje v šoli uvedli
kako desetletje pozneje.
Glasbeno šolanje je bilo obièajno del predmetnika srednješolskih ustanov in pomemben
del tako gimnazijskega kot uèiteljskega študija. Na srednjih šolah so pouèevali teoretiène
predmete, inštrumente in petje. Kdor je elel doseèi srednješolsko stopnjo v slovanskih
jezikih, je imel mo nost, da se vpiše na dve razlièni ustanovi: na uèiteljišèe, kjer so se
šolali bodoèi uèitelji, ali na gimnazijo. Uèiteljišèa so se ustanavljala po letu 1869 ob
reorganizaciji avstroogrskega šolstva, podatke imamo o uèiteljišèih v Ljubljani,
287
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka, Trst
RAZNOLIKOST IN BOGASTVO GLASBENEGA ŠOLANJA NA
PRIMORSKEM
Izvleèek
V prispevku avtorica predstavi pregled glasbenega šolstva enotnega primorskega prostora, ki
vkljuèuje najpomembnejša primorska mesta Gorica, Izola, Koper, Piran in Trst. Njena raziskava
sega od polovice 19. stoletja do današnjih dni. Glasbeno šolanje primorskega prostora je bilo del
predmetnika srednješolskih ustanov in je potekalo v treh jezikih, ki so bili del tega prostora.
Najpomembnejše mesto je bilo Trst, v katerem se je oblikovalo samostojno glasbeno šolstvo naj prej
v italijanskem jeziku in pozneje tudi v slovenskem. Avtorica zakljuèi svoj prispevek z najnovejšimi
podatki obeh samostojnih glasbenih inštitucij slovenske manjšine v Italiji.
Kljuène besede: Primorska, glasbeno šolstvo, Trst, Koper, Piran, Izola, Gorica
Abstract
La variegata e ricca scolarizzazione musicale nel Litorale
Nella sua ricerca l’autrice presenta una panoramica della scolarizzazione musicale del Litorale,
comprendendo le città più importanti da Gorizia, Isola, Capodistria e Pirano per arrivare sino a
Trieste. La sua ricerca si incentra sul periodo che va dalla metà del 19. secolo sino ai giorni nostri. La
musica faceva parte delle materie insegnate nelle scuole superiori e il suo insegnamento si svolgeva
nelle tre lingue presenti sul territorio. La città più attiva fu Trieste, in cui si svilupparono dapprima
delle scuole musicali autonome in lingua italiana e successivamente quelle in lingua slovena.
L’autrice conclude il suo saggio con i dati aggiornati delle due scuole musicali della minoranza
slovena in Italia.
Parole chiave: Litorale, Scuole musicali, Trieste, Capodistria, Pirano, Isola, Gorizia
Primorsko glasbeno šolstvo do 2. svetovne vojne
Zgodovino primorskega ozemlja, ki se od nekdaj razlikuje od osrednje Slovenije,
zaznamuje predvsem dejstvo, da je bilo to obmoèje, takrat sicer dr avno enotna regija,
trijezièno, vsaj do konca 1. svetovne vojne. V številnih primorskih mestih (Gorica, Izola,
Koper, Piran in Trst) gre razlikovati med samostojnim glasbenim šolanjem in glasbeno
ponudbo znotraj splošnih šol. Pouèevanje petja na ljudskih šolah so zaèeli uvajati med
letoma 1841-1847, ko je bil guverner grof Franz Stadion, v Kopru so petje v šoli uvedli
kako desetletje pozneje.
Glasbeno šolanje je bilo obièajno del predmetnika srednješolskih ustanov in pomemben
del tako gimnazijskega kot uèiteljskega študija. Na srednjih šolah so pouèevali teoretiène
predmete, inštrumente in petje. Kdor je elel doseèi srednješolsko stopnjo v slovanskih
jezikih, je imel mo nost, da se vpiše na dve razlièni ustanovi: na uèiteljišèe, kjer so se
šolali bodoèi uèitelji, ali na gimnazijo. Uèiteljišèa so se ustanavljala po letu 1869 ob
reorganizaciji avstroogrskega šolstva, podatke imamo o uèiteljišèih v Ljubljani,
287
