Page 323 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 323
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
nato usmeri naprej, v to ali ono dolino. Kljub ovinkasti stezi pa se prav na miselni ravnini
ustvarjajo razlogi za to ali ono akcijo, ki premika oziroma preoblikuje stvari. Zgornje,
miselne površine sedlaste pokrajine, oznaèuje vase zaprta oblika prostora in prav takšne
so tudi misli uèencev: skrite so v njihovih glavah in ni jih lahko izbezati na plano. Še
najla je se z njimi sreèamo, èe uèencem postavljamo vprašanja in ta trenutek je kar
pravšnji, da izpopolnimo nabor naših vprašalnic.
Vprašalnice Kdo?, Kje? in Kdaj?
V tem poglavju bo zgodba kratka. Navedena tri vprašanja Kdo?, Kje? in Kdaj? opisujejo
potovanje uèencev po pravkar vzpostavljenem Zemljevidu uènih ciljev (ki ima v vaših
mislih obliko Kamniškega sedla, kajne?). Odgovori nanje nam na tem zemljevidu
oblikujejo sled uèenèevega potovanja in po njej vemo, kdaj je ta ali oni posamezni uèenec
obiskal to ali ono podroèje zemljevida – ter tudi kakšno zaporedje korakov je ubiral pri
tem.
Obièajno je za uspeh uèenca pomembna tudi hitrost in tudi okretnost potovanja:
nedvomno je bolj uspešen tisti uèenec, ki je v šolskem letu preigral veèjo kolièino
glasbenega programa in se je torej po Zemljevidu uènih ciljev sprehodil veèkrat. Veèje
število usvojenih skladb mu je nedvomno izboljšalo tehniène spretnosti in v razliènih
skladbah se je lahko preizkusil v prikazih tega ali onega muzikalnega izraza.
Shema vseh šestih vprašalnic ima zdaj naslednjo podobo.
Slika 5: Kdo? je potoval Kje? in Kdaj? na zemljevidu Kaj?, Zakaj? in Kako?
Zakaj ravno tako?
Ne glede na veliko skladnost razmislekov o potovanju po Zemljevidu uènih ciljev z
vsakdanjim ivljenjem (opisi so zaenkrat logièni in preprièljivi, kajne?) si je potrebno
odgovoriti na pomembna vprašanja: zakaj ravno tako, pa tudi zakaj imamo ravno tri polja
na Zemljevidu? Zakaj torej uporabljamo na našem svetu prav tri vprašalnice, ki nam
opisujejo zgradbo prostora in tri, ki opisujejo gibanje po njem … Oziroma na kratko: zakaj
vse skupaj ni urejeno kako drugaèe? Saj veste, matematiki bi rekli: poleg raèuna je
potreben tudi preizkus, dobrodošel pa bi bil tudi, po mo nosti, kakšen dokaz.
323
nato usmeri naprej, v to ali ono dolino. Kljub ovinkasti stezi pa se prav na miselni ravnini
ustvarjajo razlogi za to ali ono akcijo, ki premika oziroma preoblikuje stvari. Zgornje,
miselne površine sedlaste pokrajine, oznaèuje vase zaprta oblika prostora in prav takšne
so tudi misli uèencev: skrite so v njihovih glavah in ni jih lahko izbezati na plano. Še
najla je se z njimi sreèamo, èe uèencem postavljamo vprašanja in ta trenutek je kar
pravšnji, da izpopolnimo nabor naših vprašalnic.
Vprašalnice Kdo?, Kje? in Kdaj?
V tem poglavju bo zgodba kratka. Navedena tri vprašanja Kdo?, Kje? in Kdaj? opisujejo
potovanje uèencev po pravkar vzpostavljenem Zemljevidu uènih ciljev (ki ima v vaših
mislih obliko Kamniškega sedla, kajne?). Odgovori nanje nam na tem zemljevidu
oblikujejo sled uèenèevega potovanja in po njej vemo, kdaj je ta ali oni posamezni uèenec
obiskal to ali ono podroèje zemljevida – ter tudi kakšno zaporedje korakov je ubiral pri
tem.
Obièajno je za uspeh uèenca pomembna tudi hitrost in tudi okretnost potovanja:
nedvomno je bolj uspešen tisti uèenec, ki je v šolskem letu preigral veèjo kolièino
glasbenega programa in se je torej po Zemljevidu uènih ciljev sprehodil veèkrat. Veèje
število usvojenih skladb mu je nedvomno izboljšalo tehniène spretnosti in v razliènih
skladbah se je lahko preizkusil v prikazih tega ali onega muzikalnega izraza.
Shema vseh šestih vprašalnic ima zdaj naslednjo podobo.
Slika 5: Kdo? je potoval Kje? in Kdaj? na zemljevidu Kaj?, Zakaj? in Kako?
Zakaj ravno tako?
Ne glede na veliko skladnost razmislekov o potovanju po Zemljevidu uènih ciljev z
vsakdanjim ivljenjem (opisi so zaenkrat logièni in preprièljivi, kajne?) si je potrebno
odgovoriti na pomembna vprašanja: zakaj ravno tako, pa tudi zakaj imamo ravno tri polja
na Zemljevidu? Zakaj torej uporabljamo na našem svetu prav tri vprašalnice, ki nam
opisujejo zgradbo prostora in tri, ki opisujejo gibanje po njem … Oziroma na kratko: zakaj
vse skupaj ni urejeno kako drugaèe? Saj veste, matematiki bi rekli: poleg raèuna je
potreben tudi preizkus, dobrodošel pa bi bil tudi, po mo nosti, kakšen dokaz.
323
