Page 324 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 324
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Kar najbolj celostne podlage za iskanje odgovorov lahko najdemo v samih lastnostih
glasbe. Marij Kogoj jih opiše takole: »V naravi ni najti niè lepšega in popolnejšega od
glasbe. Ona usmerja èloveka v globine njegove duše.« in Ludwig van Beethoven pravi:
»Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«8
Veljavnost izjav Kogoja in Beethovna, ki naj podpirata poprejšnje razmisleke, je mogoèe
tudi preizkusiti. Da bi šteli dokaz preizkusa kot veljaven, pa mora ta onkraj meje
razumnega dvoma nakazati postavljenim razmislekom ustrezno strukturo glasbenega, pa
tudi splošnega prostora sveta, ki nas obdaja (Motte-Haber, 1990).
Dokaz izvedimo s preizkusom naslednje hipoteze:
Razlièni glasbeni primeri in razliène besede (Kaj?) bodo ob poslušanju glasbe in
pregledovanju besed (Kako?) spro ili povezovalne miselne procese, ki bodo besedne
opise uredili v skupine (Zakaj?), skladne s podroèji Zemljevida uènega procesa.
Predstavljeno hipotezo si lahko ogledamo na Sliki 6.
Slika 6: Poslušanje glasbe in iskanje najboljših povezav z razliènimi besedami na
Zemljevidu uènega procesa.
Oglejmo si natanèneje, kako je petindvajsetih razliènih glasbenih primerov povezalo dve
razlièni zbirki besed v pomenske sklope (Beuermann, 2008). Na Sliki 7 je prikazana
razporeditev razliènih pridevnikov in na Sliki 8 razporeditev svobodnih besednih
asociacij.
Slika 7: Razlièni pridevniki, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
8 Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikiquote.org/wiki/Glasba (obiskano: 2. 12. 2016).
324
Kar najbolj celostne podlage za iskanje odgovorov lahko najdemo v samih lastnostih
glasbe. Marij Kogoj jih opiše takole: »V naravi ni najti niè lepšega in popolnejšega od
glasbe. Ona usmerja èloveka v globine njegove duše.« in Ludwig van Beethoven pravi:
»Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«8
Veljavnost izjav Kogoja in Beethovna, ki naj podpirata poprejšnje razmisleke, je mogoèe
tudi preizkusiti. Da bi šteli dokaz preizkusa kot veljaven, pa mora ta onkraj meje
razumnega dvoma nakazati postavljenim razmislekom ustrezno strukturo glasbenega, pa
tudi splošnega prostora sveta, ki nas obdaja (Motte-Haber, 1990).
Dokaz izvedimo s preizkusom naslednje hipoteze:
Razlièni glasbeni primeri in razliène besede (Kaj?) bodo ob poslušanju glasbe in
pregledovanju besed (Kako?) spro ili povezovalne miselne procese, ki bodo besedne
opise uredili v skupine (Zakaj?), skladne s podroèji Zemljevida uènega procesa.
Predstavljeno hipotezo si lahko ogledamo na Sliki 6.
Slika 6: Poslušanje glasbe in iskanje najboljših povezav z razliènimi besedami na
Zemljevidu uènega procesa.
Oglejmo si natanèneje, kako je petindvajsetih razliènih glasbenih primerov povezalo dve
razlièni zbirki besed v pomenske sklope (Beuermann, 2008). Na Sliki 7 je prikazana
razporeditev razliènih pridevnikov in na Sliki 8 razporeditev svobodnih besednih
asociacij.
Slika 7: Razlièni pridevniki, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
8 Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikiquote.org/wiki/Glasba (obiskano: 2. 12. 2016).
324
