Page 325 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 325
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Na Sliki 7 vidimo, da sta se najprej oblikovali dve jasno loèeni pomenski skupini
pridevnikov: najoèitneje so od preostalih loèeni besedni opisi, ki predstavljajo kar najbolj
umirjene, negibne stvari: zasanjana, umirjena, alostna, utrujena, resna. Ti opisi se
nedvomno dotikajo znaèilnosti materije kot take, ki se sama po sebi seveda nikamor ne
premakne (oziroma podroèja vprašalnice Kaj?).
Tudi preostali pridevniki ponovno oblikujejo dve skupini. Tista, ki je napolnjena z
energijo: vojaška, slavnostna, jezna, moèna in razburjena (oziroma podroèje vprašalnice
Kako?) je ponovno prav oèitno loèena od tretje skupine, ki oznaèuje kar najbolj svetle
stvari: vesela, radostna, prijetna, lahkotna (oziroma podroèje vprašalnice Zakaj?).
Pripomniti velja, da je skupina opisov, ki oznaèuje sprehode po miselnih višavah, seveda
na daleè loèena od kakršne koli bli ine stvari ali izbruhov energije. Èe elimo razvijati
ustvarjalnost, na primer, moramo nujno ustvariti spodbudno uèno okolje, ki ne vsebuje teh
ali onih pritiskov: materialnih ali èustvenih, pa tudi ocenjevalnih …
Na Sliki 8 pa si je mogoèe ogledati, kako so isti glasbeni primeri uredili v primerljive
skupine povsem drug nabor izhodišènih besed – svobodnih asociacij.
Slika 8: Zbirka asociacij, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
Skupine besed se vedno oblikujejo povsem enako: pa èe povezave med glasbo in
besedami išèejo mlajši ali starejši otroci, v Ljubljani ali pa v Prekmurju … in besede se
zdru ijo v prav takšne skupine, èe glasbene primere ubesedijo uèitelji glasbe.
325
Na Sliki 7 vidimo, da sta se najprej oblikovali dve jasno loèeni pomenski skupini
pridevnikov: najoèitneje so od preostalih loèeni besedni opisi, ki predstavljajo kar najbolj
umirjene, negibne stvari: zasanjana, umirjena, alostna, utrujena, resna. Ti opisi se
nedvomno dotikajo znaèilnosti materije kot take, ki se sama po sebi seveda nikamor ne
premakne (oziroma podroèja vprašalnice Kaj?).
Tudi preostali pridevniki ponovno oblikujejo dve skupini. Tista, ki je napolnjena z
energijo: vojaška, slavnostna, jezna, moèna in razburjena (oziroma podroèje vprašalnice
Kako?) je ponovno prav oèitno loèena od tretje skupine, ki oznaèuje kar najbolj svetle
stvari: vesela, radostna, prijetna, lahkotna (oziroma podroèje vprašalnice Zakaj?).
Pripomniti velja, da je skupina opisov, ki oznaèuje sprehode po miselnih višavah, seveda
na daleè loèena od kakršne koli bli ine stvari ali izbruhov energije. Èe elimo razvijati
ustvarjalnost, na primer, moramo nujno ustvariti spodbudno uèno okolje, ki ne vsebuje teh
ali onih pritiskov: materialnih ali èustvenih, pa tudi ocenjevalnih …
Na Sliki 8 pa si je mogoèe ogledati, kako so isti glasbeni primeri uredili v primerljive
skupine povsem drug nabor izhodišènih besed – svobodnih asociacij.
Slika 8: Zbirka asociacij, ki so jih odgovori poslušalcev povezali v skupine.
Skupine besed se vedno oblikujejo povsem enako: pa èe povezave med glasbo in
besedami išèejo mlajši ali starejši otroci, v Ljubljani ali pa v Prekmurju … in besede se
zdru ijo v prav takšne skupine, èe glasbene primere ubesedijo uèitelji glasbe.
325
