Page 327 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 327
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Veliko pozornost velja nameniti tudi naslednji toèki: za uspešnost uèenca na glasbeni šoli
je nadvse pomembno njegovo zadovoljstvo oziroma u itek, dru enje, sprostitev, sreèa,
zdravje in veselje; takih odgovorov je štiriindvajset. Vemo, da je glasbeno izobra evanje
na glasbenih šolah prostovoljno in odloèitve uèencev o vsakoletnem nadaljevanju šolanja
so nedvomno tesno povezane z njegovim zadovoljstvom ob glasbenem izobra evanju.
Zadovoljstvo je torej potrebni pogoj za uspešnost uèenca, seveda pa nima neposrednega
vpliva na oceno uèenca.
Na tem polju najdemo še ustvarjalnost (šestnajst odgovorov), ki je sama po sebi operativni
cilj v uènih naèrtih, razvijati pa je potrebno tudi èut za estetiko (štirinajst odgovorov) in
splošno kulturo uèenca (devet odgovorov).
Hitri pregled seštevkov na posameznih poljih nam poka e naslednjo sliko: najvišje število
odloèitev je zbralo polje Zakaj? (88) in nekaj manj polje Kako? (78). Polje Kaj? je prejelo
26 glasov, kar pomeni, da so uène vsebine – te ali one skladbe – le sredstvo za doseganje
drugih, po mnenju uèiteljev, pomembnejših ciljev.
Primerjava odgovorov uèiteljev in vrednotenje kriterijev maturitetnega izpita
Glasba
Odgovore uèiteljev je mogoèe prav na hitro pregledati tudi v luèi e vzpostavljenih
kriterijev za ocenjevanje pri maturitetnem izpitu Glasba; za trenutek se torej odpravimo
na srednješolsko podroèje Zemljevida uènih ciljev.
Tudi tukaj se je v dvajsetih letih izvajanja mature oblikovalo prav podobno razmerje:
‘Tehnièna in plesna te avnost uène snovi’ (Kaj?) je ovrednotena s 16 %, ‘Tehnièno
obvladovanje inštrumenta ali glasu’ (Kako?) pa z 28 %; prav tako je na podroèju Zakaj?
mogoèe zbrati 28 % v okviru kriterija ‘Prikaz muzikalnosti’.
Še dodatnih 28 % pri oblikovanju ocene obsega kriterij ‘Natanènost in zanesljivost
izvedbe’, ki predstavlja oceno izvedbe celotnega maturitetnega nastopa: uravnote enost
te avnosti in izvedbe posameznih skladb v celem programu maturitetnega nastopa,
obvladovanje igranja na pamet, vzdr ljivost in zbranost … in se s tem dotika procesnega
vidika izvedbe maturitetnega nastopa.
Ta isti procesni vidik kriterija ‘Natanènost in zanesljivost izvedbe’ je v glasbenih šolah
razširjen na obseg celotnega šolskega leta. Izpolnjuje podroèje ocenjevanja: Kdo? je bil
Kje? in Kdaj? Seveda lahko uspešnost celoletnega dela uèenca ocenjuje samo uèitelj, ki je
pouèeval posameznega uèenca, izpitna komisija pa lahko oceni le prve tri naštete kriterije.
Primerjava odgovorov uèiteljev in operativnih uènih ciljev iz uènih naèrtov
Vrnimo se torej na glasbene šole in zapisane odgovore uèiteljev primerjajmo z
operativnimi cilji iz uènih naèrtov glasbene šole. Na Sliki 10 so, poleg prikazov zbranih
327
Veliko pozornost velja nameniti tudi naslednji toèki: za uspešnost uèenca na glasbeni šoli
je nadvse pomembno njegovo zadovoljstvo oziroma u itek, dru enje, sprostitev, sreèa,
zdravje in veselje; takih odgovorov je štiriindvajset. Vemo, da je glasbeno izobra evanje
na glasbenih šolah prostovoljno in odloèitve uèencev o vsakoletnem nadaljevanju šolanja
so nedvomno tesno povezane z njegovim zadovoljstvom ob glasbenem izobra evanju.
Zadovoljstvo je torej potrebni pogoj za uspešnost uèenca, seveda pa nima neposrednega
vpliva na oceno uèenca.
Na tem polju najdemo še ustvarjalnost (šestnajst odgovorov), ki je sama po sebi operativni
cilj v uènih naèrtih, razvijati pa je potrebno tudi èut za estetiko (štirinajst odgovorov) in
splošno kulturo uèenca (devet odgovorov).
Hitri pregled seštevkov na posameznih poljih nam poka e naslednjo sliko: najvišje število
odloèitev je zbralo polje Zakaj? (88) in nekaj manj polje Kako? (78). Polje Kaj? je prejelo
26 glasov, kar pomeni, da so uène vsebine – te ali one skladbe – le sredstvo za doseganje
drugih, po mnenju uèiteljev, pomembnejših ciljev.
Primerjava odgovorov uèiteljev in vrednotenje kriterijev maturitetnega izpita
Glasba
Odgovore uèiteljev je mogoèe prav na hitro pregledati tudi v luèi e vzpostavljenih
kriterijev za ocenjevanje pri maturitetnem izpitu Glasba; za trenutek se torej odpravimo
na srednješolsko podroèje Zemljevida uènih ciljev.
Tudi tukaj se je v dvajsetih letih izvajanja mature oblikovalo prav podobno razmerje:
‘Tehnièna in plesna te avnost uène snovi’ (Kaj?) je ovrednotena s 16 %, ‘Tehnièno
obvladovanje inštrumenta ali glasu’ (Kako?) pa z 28 %; prav tako je na podroèju Zakaj?
mogoèe zbrati 28 % v okviru kriterija ‘Prikaz muzikalnosti’.
Še dodatnih 28 % pri oblikovanju ocene obsega kriterij ‘Natanènost in zanesljivost
izvedbe’, ki predstavlja oceno izvedbe celotnega maturitetnega nastopa: uravnote enost
te avnosti in izvedbe posameznih skladb v celem programu maturitetnega nastopa,
obvladovanje igranja na pamet, vzdr ljivost in zbranost … in se s tem dotika procesnega
vidika izvedbe maturitetnega nastopa.
Ta isti procesni vidik kriterija ‘Natanènost in zanesljivost izvedbe’ je v glasbenih šolah
razširjen na obseg celotnega šolskega leta. Izpolnjuje podroèje ocenjevanja: Kdo? je bil
Kje? in Kdaj? Seveda lahko uspešnost celoletnega dela uèenca ocenjuje samo uèitelj, ki je
pouèeval posameznega uèenca, izpitna komisija pa lahko oceni le prve tri naštete kriterije.
Primerjava odgovorov uèiteljev in operativnih uènih ciljev iz uènih naèrtov
Vrnimo se torej na glasbene šole in zapisane odgovore uèiteljev primerjajmo z
operativnimi cilji iz uènih naèrtov glasbene šole. Na Sliki 10 so, poleg prikazov zbranih
327
