Page 34 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 34
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
je nastopal na koncertih Filharmoniène dru be in na bésedah ljubljanske èitalnice. Svoje
sodelovanje z Dramatiènim društvom je zaèel leta 1870 kot vojaški kapelnik, v sezoni
1873/74 pa kot dirigent civilist. Za potrebe slovenskega gledališèa je instrumentiral veè
skladb, tudi Vilharjevo Jamsko Ivanko, ki jo je delno prekomponiral.50 V istem obdobju je
Schantel kot zborovodja deloval pri ljubljanski èitalnici, vsaj od leta 1873 pa tudi kot
uèitelj petja in nekaterih instrumentov.51 Iz tega lahko sklepamo, da je petje morda
pouèeval tudi pri Dramatiènem društvu. Za njim so delovali Josip (Johann) Schinzl
(1836–1895), vojaški kapelnik 46. pehotnega polka Sachsen-Meiningen, ki je vodil
operetne predstave in spevoigre do leta 1876, nato pa sta se kot kapelnika do konca sezone
1877/78 zvrstila še Anton Stöckl (1850–1903) in Franz Czansky (1832–1905), poleg
omenjenih vojaških kapel pa je društvo najemalo še mestno godbo in orkester nemškega
gledališèa.52
Dru beno-politièni in drugi vplivi na izobra evalna nihanja
Èe sta bili prvi dve leti delovanja dramatiène šole uspešni in obetavni, so se v tretjem letu
zaèele resne te ave. Spomladi tega leta je Odijeva neprièakovano odpovedala sodelovanje
in odšla nazaj v Zagreb, domnevno zaradi spora s èlani(cami) pevskega zbora društva,
verjetno pa zaradi nesoglasij denarne narave.53 e jeseni istega leta se je vrnila, vendar se
njena nova pogodba ni nanašala na pouk v okviru dramatiène šole, paè pa na »pouèevanju
igralk Dramatiènega društva v doloèenih segmentih«.54 Kaj je bilo s tem mišljeno, ni
znano. Predvidevamo, da je posameznim pevkam oziroma igralkam nudila individualne
ure. Kot poroèa Nolli, šola jeseni leta 1871/72 ni delovala, paè pa so potekala individualna
izobra evanja, domnevno zaradi pomanjkanja denarja, s èimer je bila povezana
vsakoletna dotacija de elnega zbora.55 Ker te avam ni bilo videti konca, nemško
usmerjeni de elni poslanci pa so se upirali poveèevanju podpore Dramatiènemu društvu,
je na pobudo dr. Valentina Zarnika odbor sklenil ustanoviti tako imenovani Podporni
gledališki komite, ki naj bi zbiral prostovoljne prispevke ter tako financiral stalne igralce
tudi v poletnih mesecih, ko sicer niso imeli dohodkov, ter skrbel za redno delovanje
dramatiène šole. Kljub prizadevanjem ta ideja ni najbolj za ivela.56 K društveni krizi je
pripomoglo veè dejavnikov, splošna gospodarska kriza, velike nacionalne napetosti med
Slovenci in Nemci, ki so skoraj povzroèile konec Dramatiènega društva, ter zmanjševanje
ansambla in usihanje izobra evalne dejavnosti. Redèenje ansambla in zamiranje
izobra evanja je vplivalo tudi na repertoarno sliko, ki so ji nasprotniki društva oèitali
zastarelost, okostenelost, prepogosto ponavljanje predstav, posledièno pa upad
50 Schantel, Jurij – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi540042/ (obiskano 23. 12. 2016). Podatki o rojstvu in smrti niso
ugotovljeni.
51 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin Dedišèina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 28.
52 Glej recenzijo e omenjene zgodovine slovenskega gledališèa Antona Trstenjaka, ki jo je objavil Anton
Funtek v »Knji evnem poroèilu« Ljubljanskega zvona (1893) pod naslovom: «Slovensko gledališèe.
Zgodovina gledaliških predstav in dramatiène knji evnosti«, str. 441. Funtek je v sklopu recenzije dodal
podatke o kapelnikih Dramatiènega društva od njegovih zaèetkov do sezone 1887/88.
53 O tem izèrpno poroèa France Koblar, n. d., str. 53–54.
54 Prav tam, str. 54.
55 Prav tam.
56 Prav tam.
34
je nastopal na koncertih Filharmoniène dru be in na bésedah ljubljanske èitalnice. Svoje
sodelovanje z Dramatiènim društvom je zaèel leta 1870 kot vojaški kapelnik, v sezoni
1873/74 pa kot dirigent civilist. Za potrebe slovenskega gledališèa je instrumentiral veè
skladb, tudi Vilharjevo Jamsko Ivanko, ki jo je delno prekomponiral.50 V istem obdobju je
Schantel kot zborovodja deloval pri ljubljanski èitalnici, vsaj od leta 1873 pa tudi kot
uèitelj petja in nekaterih instrumentov.51 Iz tega lahko sklepamo, da je petje morda
pouèeval tudi pri Dramatiènem društvu. Za njim so delovali Josip (Johann) Schinzl
(1836–1895), vojaški kapelnik 46. pehotnega polka Sachsen-Meiningen, ki je vodil
operetne predstave in spevoigre do leta 1876, nato pa sta se kot kapelnika do konca sezone
1877/78 zvrstila še Anton Stöckl (1850–1903) in Franz Czansky (1832–1905), poleg
omenjenih vojaških kapel pa je društvo najemalo še mestno godbo in orkester nemškega
gledališèa.52
Dru beno-politièni in drugi vplivi na izobra evalna nihanja
Èe sta bili prvi dve leti delovanja dramatiène šole uspešni in obetavni, so se v tretjem letu
zaèele resne te ave. Spomladi tega leta je Odijeva neprièakovano odpovedala sodelovanje
in odšla nazaj v Zagreb, domnevno zaradi spora s èlani(cami) pevskega zbora društva,
verjetno pa zaradi nesoglasij denarne narave.53 e jeseni istega leta se je vrnila, vendar se
njena nova pogodba ni nanašala na pouk v okviru dramatiène šole, paè pa na »pouèevanju
igralk Dramatiènega društva v doloèenih segmentih«.54 Kaj je bilo s tem mišljeno, ni
znano. Predvidevamo, da je posameznim pevkam oziroma igralkam nudila individualne
ure. Kot poroèa Nolli, šola jeseni leta 1871/72 ni delovala, paè pa so potekala individualna
izobra evanja, domnevno zaradi pomanjkanja denarja, s èimer je bila povezana
vsakoletna dotacija de elnega zbora.55 Ker te avam ni bilo videti konca, nemško
usmerjeni de elni poslanci pa so se upirali poveèevanju podpore Dramatiènemu društvu,
je na pobudo dr. Valentina Zarnika odbor sklenil ustanoviti tako imenovani Podporni
gledališki komite, ki naj bi zbiral prostovoljne prispevke ter tako financiral stalne igralce
tudi v poletnih mesecih, ko sicer niso imeli dohodkov, ter skrbel za redno delovanje
dramatiène šole. Kljub prizadevanjem ta ideja ni najbolj za ivela.56 K društveni krizi je
pripomoglo veè dejavnikov, splošna gospodarska kriza, velike nacionalne napetosti med
Slovenci in Nemci, ki so skoraj povzroèile konec Dramatiènega društva, ter zmanjševanje
ansambla in usihanje izobra evalne dejavnosti. Redèenje ansambla in zamiranje
izobra evanja je vplivalo tudi na repertoarno sliko, ki so ji nasprotniki društva oèitali
zastarelost, okostenelost, prepogosto ponavljanje predstav, posledièno pa upad
50 Schantel, Jurij – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi540042/ (obiskano 23. 12. 2016). Podatki o rojstvu in smrti niso
ugotovljeni.
51 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin Dedišèina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 28.
52 Glej recenzijo e omenjene zgodovine slovenskega gledališèa Antona Trstenjaka, ki jo je objavil Anton
Funtek v »Knji evnem poroèilu« Ljubljanskega zvona (1893) pod naslovom: «Slovensko gledališèe.
Zgodovina gledaliških predstav in dramatiène knji evnosti«, str. 441. Funtek je v sklopu recenzije dodal
podatke o kapelnikih Dramatiènega društva od njegovih zaèetkov do sezone 1887/88.
53 O tem izèrpno poroèa France Koblar, n. d., str. 53–54.
54 Prav tam, str. 54.
55 Prav tam.
56 Prav tam.
34
