Page 32 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 32
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
plaèanih izvajalcev, pribli no enako neplaèanih in neznano število tistih, ki so dobili
doloèene denarne nagrade. Podobno je bilo v naslednjem letu, nato je število nastopajoèih
ob pribli no istem številu predstav usihalo, leta 1874/75 je bilo stalno anga iranih šest, ob
njih pa osemnajst neplaèanih izvajalcev.38 Ker število slušateljev dramatiène šole ni
dokumentirano, niti ni podatkov, ali je bilo izobra evanje veèstopenjsko oziroma
veèletno, sklepamo, da so se šolali razlièno, posamezniki morda veè zaporednih sezon,
drugi eno leto oziroma na enem, dveh teèajih.
Poleg Odijeve, ki je kot prva pouèevala dekleta v dramski igri in petju, so spomladi leta
1871 anga irali še Kornelijo Šolmajer (tudi Schollmayer, 1834–1913), ki jo viri omenjajo
kot »znano mojstrico v deklamovanju«.39 Iz tega lahko sklepamo, da Odijeva ni bila vešèa
slovenskega jezika. Šolmajerjevo biografi prika ejo kot odlièno govornico in glasbenico,
ki je kot zasebnica v dramatièni šoli pouèevala deklamacijo, petje in klavir. Šolo naj bi
nekaj èasa tudi vodila, sicer pa je bila od leta 1868 kot pevka in deklamatorka dejavna na
odru ljubljanske èitalnice. O njenem šolanju ni podatkov, glede na to, da je izhajala iz
znane rodoljubne in kulturniške dru ine Costa, bila je hèi znanega zgodovinarja dr.
Henrika Coste in sestra Etbina Coste, ljubljanskega upana med letoma 1864 in 1869, je
gotovo imela dobro izobrazbo.40 S svojim pouèevanjem je oèitno zadovoljila
prièakovanja, saj je v tajnikovem poroèilu za društveno leto 1871/72 omenjena posebna
zahvala prav domoljubni gospe Šolmajerjevi, ki se je »blagodušno in brezsebièno trudila
s podukom gospodièen«, èeprav dramatièna šola v pravem pomenu sicer ni delovala.41
Julija leta 1871 se je v okviru Dramatiènega društva zaèela tudi šola oziroma teèajna
oblika pouèevanja za moške, ki jo je vodil društveni tajnik, igralec, pevec in re iser Josip
Nolli. Tudi o njegovem pouèevanju ni podatkov, predvidevamo pa, da je kot nadarjen in
takrat e izurjen pevec, igralec in predvsem dejaven re iser,42 svoje znanje uspešno
prenašal na druge. O njegovi nadarjenost prièa tudi zapis, da je v sezoni 1874/75 nastopal
na odru Stanovskega gledališèa, in sicer med dejanji benefiène predstave nemške altistke
Berthe Frey in pel odlomke iz Kreutzerjevega dela Das Nachtlager in Granada in bil
dele en dobre kritike.43 Takšni nastopi so ga verjetno spodbujali k temu, da se je v elji po
pevskem napredovanju jeseni leta 1875 podal v Zagreb in nato na študij v Italijo.
Pri vzgoji zborovskih pevcev pa so v okviru društva obèasno ali redno pouèevali tudi
nekateri pol poklicni ali poklicni glasbeniki, kot so bili Vojteh Valenta, Anton Hajdrih,
Anton Foerster, Jurij Schantl in Anton Stöckl. Viri poroèajo, da so pouèevali zborovsko
petje in delovali kot kapelniki. Vojteh Valenta, ki je bil kot zborovodja najbolj aktiven pri
ljubljanski èitalnici, na odru Dramatiènega društva pa je nastopal kot pevec in igralec, je v
prvih letih dramatiène šole pouèeval zborno petje, obèasno pa tudi dirigiral glasbenim
38 Prim. France Koblar, n. d., str. 52.
39 Prav tam.
40 Prim. Slovenski biografski leksikon, n. d., str. 701; Schollmayer, Kornelija (1834 –1913) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548220/ (obiskano: 11.
11. 2016.)
41 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 5, št. 60 (28. 5. 1872), str. 2–3.
42 Glej Darja Koter, »Glasbeno-gledališka re ija na Slovenskem: od diletantizma Dramatiènega društva do
poskusov profesionalizacije v De elnem gledališèu«, Muzikološki zbornik 46 (2010), str. 60–65.
43 Jo e Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma
do 20. stoletja, ur. Metoda Kokole in Klemen Grabnar, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str.
181.
32
plaèanih izvajalcev, pribli no enako neplaèanih in neznano število tistih, ki so dobili
doloèene denarne nagrade. Podobno je bilo v naslednjem letu, nato je število nastopajoèih
ob pribli no istem številu predstav usihalo, leta 1874/75 je bilo stalno anga iranih šest, ob
njih pa osemnajst neplaèanih izvajalcev.38 Ker število slušateljev dramatiène šole ni
dokumentirano, niti ni podatkov, ali je bilo izobra evanje veèstopenjsko oziroma
veèletno, sklepamo, da so se šolali razlièno, posamezniki morda veè zaporednih sezon,
drugi eno leto oziroma na enem, dveh teèajih.
Poleg Odijeve, ki je kot prva pouèevala dekleta v dramski igri in petju, so spomladi leta
1871 anga irali še Kornelijo Šolmajer (tudi Schollmayer, 1834–1913), ki jo viri omenjajo
kot »znano mojstrico v deklamovanju«.39 Iz tega lahko sklepamo, da Odijeva ni bila vešèa
slovenskega jezika. Šolmajerjevo biografi prika ejo kot odlièno govornico in glasbenico,
ki je kot zasebnica v dramatièni šoli pouèevala deklamacijo, petje in klavir. Šolo naj bi
nekaj èasa tudi vodila, sicer pa je bila od leta 1868 kot pevka in deklamatorka dejavna na
odru ljubljanske èitalnice. O njenem šolanju ni podatkov, glede na to, da je izhajala iz
znane rodoljubne in kulturniške dru ine Costa, bila je hèi znanega zgodovinarja dr.
Henrika Coste in sestra Etbina Coste, ljubljanskega upana med letoma 1864 in 1869, je
gotovo imela dobro izobrazbo.40 S svojim pouèevanjem je oèitno zadovoljila
prièakovanja, saj je v tajnikovem poroèilu za društveno leto 1871/72 omenjena posebna
zahvala prav domoljubni gospe Šolmajerjevi, ki se je »blagodušno in brezsebièno trudila
s podukom gospodièen«, èeprav dramatièna šola v pravem pomenu sicer ni delovala.41
Julija leta 1871 se je v okviru Dramatiènega društva zaèela tudi šola oziroma teèajna
oblika pouèevanja za moške, ki jo je vodil društveni tajnik, igralec, pevec in re iser Josip
Nolli. Tudi o njegovem pouèevanju ni podatkov, predvidevamo pa, da je kot nadarjen in
takrat e izurjen pevec, igralec in predvsem dejaven re iser,42 svoje znanje uspešno
prenašal na druge. O njegovi nadarjenost prièa tudi zapis, da je v sezoni 1874/75 nastopal
na odru Stanovskega gledališèa, in sicer med dejanji benefiène predstave nemške altistke
Berthe Frey in pel odlomke iz Kreutzerjevega dela Das Nachtlager in Granada in bil
dele en dobre kritike.43 Takšni nastopi so ga verjetno spodbujali k temu, da se je v elji po
pevskem napredovanju jeseni leta 1875 podal v Zagreb in nato na študij v Italijo.
Pri vzgoji zborovskih pevcev pa so v okviru društva obèasno ali redno pouèevali tudi
nekateri pol poklicni ali poklicni glasbeniki, kot so bili Vojteh Valenta, Anton Hajdrih,
Anton Foerster, Jurij Schantl in Anton Stöckl. Viri poroèajo, da so pouèevali zborovsko
petje in delovali kot kapelniki. Vojteh Valenta, ki je bil kot zborovodja najbolj aktiven pri
ljubljanski èitalnici, na odru Dramatiènega društva pa je nastopal kot pevec in igralec, je v
prvih letih dramatiène šole pouèeval zborno petje, obèasno pa tudi dirigiral glasbenim
38 Prim. France Koblar, n. d., str. 52.
39 Prav tam.
40 Prim. Slovenski biografski leksikon, n. d., str. 701; Schollmayer, Kornelija (1834 –1913) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548220/ (obiskano: 11.
11. 2016.)
41 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 5, št. 60 (28. 5. 1872), str. 2–3.
42 Glej Darja Koter, »Glasbeno-gledališka re ija na Slovenskem: od diletantizma Dramatiènega društva do
poskusov profesionalizacije v De elnem gledališèu«, Muzikološki zbornik 46 (2010), str. 60–65.
43 Jo e Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma
do 20. stoletja, ur. Metoda Kokole in Klemen Grabnar, Ljubljana: Zalo ba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str.
181.
32
