Page 35 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 35
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
obèinstva.57 V letih 1872 do 1874 je izobra evanje pri Dramatiènem društvu potekalo v
dveh oblikah, za pevce in igralce individualno ali v manjših skupinah, medtem ko je bilo
pouèevanje petja najverjetneje skupinsko. Med uèitelji skupinskega petja se od sezone
1874/75 omenja Anton Stöckl.58
Igralci in pevci ansambla Dramatiènega društva so bili vseh stanov in razliènih poklicev:
uradniki, trgovski pomoèniki, zavarovalni agentje, obrtniki, idr. Nekateri med njimi so si
eleli postati poklicni gledališèniki, pa jim razmere tega niso dopušèale, zato je ansambel
ostajal diletantski in le posamezniki so dosegli višjo raven, ki je vodila k
profesionalizaciji. Omenjamo nekaj imen, posebno tista, o katerih je bilo mogoèe
rekonstruirati vsaj temeljne biografske podatke in pevsko oziroma igralsko pot. Vodilna
pevka društva je bila e omenjena Dragojila Odijeva. Sledi še nekaj vidnejših akterk, na
primer Antonia Neugebauerjeva, poroèena de Castro, ki je leta 1875 odšla iz Ljubljane v
zagrebško gledališèe. Leta 1873 se omenja tudi kot pevka nemškega gledališèa.59
Delovanje na obeh odrih je bilo v tistem èasu dokaj redko, in sicer iz dveh razlogov.
Gledano po strokovni plati, so na odru Stanovskega gledališèa praviloma delovali
profesionalno šolani gostujoèi pevci, zaradi politike pa ob koncu 60. in v 70. letih
simbioza med slovenskim in nemškim ansamblom ni bila mogoèa. Iz èasopisnih poroèil o
nemškem gledališèu izvemo, da je Neugebauerjeva po dveh uspešnih sezonah pri
Dramatiènem društvu na zaèetku 70. let odšla na pevsko izobra evanje v Trst, po vrnitvi v
Ljubljano pa je nastopala na nemškem odru, dokler ni odšla v Zagreb.60 Kot dobra pevka
Dramatiènega društva se omenjata tudi Antonija Svetek – Rossova in Cecilija
Podkrajšek.61 Prav mogoèe je, da so tako Antonia Neugebauerjeva kot Svetkova in
Podkrajškova obiskovale pouk dramatiène šole pri Odijevi, èeprav imen njenih gojenk ne
poznamo. Antonija Svetek (1850–1924), rojena Rossa, je na odru društva prviè nastopila
decembra 1871 in e naslednje leto pela Minko na premieri Gorenjskega slavèka. Zaradi
izjemno lepega glasu so ji prerokovali, da bo prva dama slovenske operete in spevoigre,
vendar kljub nadarjenosti in uspehom po poroki leta 1874 ni veè nastopala.62 Cecilija
Podkrajšek (1852–1879), po poklicu šivilja, se je v zgodovino Dramatiènega društva
zapisala kot izjemno sposobna igralka in pevka. Nastopala je med letom 1870 in 1877,
nato pa preminula za posledicami tuberkuloze.63 Leta 1872 je bila v vlogi Majde med
glavnimi nastopajoèimi na premieri Gorenjskega slavèka v re iji Josipa Nollija.64
Poroèilo o delu društva za leto 1871/72 pove, da so se leta 1871 v dramatièno šolo vpisale
tri »nove gospodiène«, vendar imen ne omenja.65
57 Mirko Mahniè, n. d., str. 169.
58 Anton Funtek, n. d., str. 441.
59 Ivan Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Muzikološki zbornik 8 (1972), str. 102.
60 Prav tam.
61 France Koblar, n. d., str. 55.
62 Svetek, Antonija (1850-1924) - Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi633528/ (obiskano 13. 11. 2016). 2016).
63 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 524.
64 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano 13. 11. 2016.)
65 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, Dokumenti Slovenskega gledališkega
muzeja 4, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1965, str. 156.
35
obèinstva.57 V letih 1872 do 1874 je izobra evanje pri Dramatiènem društvu potekalo v
dveh oblikah, za pevce in igralce individualno ali v manjših skupinah, medtem ko je bilo
pouèevanje petja najverjetneje skupinsko. Med uèitelji skupinskega petja se od sezone
1874/75 omenja Anton Stöckl.58
Igralci in pevci ansambla Dramatiènega društva so bili vseh stanov in razliènih poklicev:
uradniki, trgovski pomoèniki, zavarovalni agentje, obrtniki, idr. Nekateri med njimi so si
eleli postati poklicni gledališèniki, pa jim razmere tega niso dopušèale, zato je ansambel
ostajal diletantski in le posamezniki so dosegli višjo raven, ki je vodila k
profesionalizaciji. Omenjamo nekaj imen, posebno tista, o katerih je bilo mogoèe
rekonstruirati vsaj temeljne biografske podatke in pevsko oziroma igralsko pot. Vodilna
pevka društva je bila e omenjena Dragojila Odijeva. Sledi še nekaj vidnejših akterk, na
primer Antonia Neugebauerjeva, poroèena de Castro, ki je leta 1875 odšla iz Ljubljane v
zagrebško gledališèe. Leta 1873 se omenja tudi kot pevka nemškega gledališèa.59
Delovanje na obeh odrih je bilo v tistem èasu dokaj redko, in sicer iz dveh razlogov.
Gledano po strokovni plati, so na odru Stanovskega gledališèa praviloma delovali
profesionalno šolani gostujoèi pevci, zaradi politike pa ob koncu 60. in v 70. letih
simbioza med slovenskim in nemškim ansamblom ni bila mogoèa. Iz èasopisnih poroèil o
nemškem gledališèu izvemo, da je Neugebauerjeva po dveh uspešnih sezonah pri
Dramatiènem društvu na zaèetku 70. let odšla na pevsko izobra evanje v Trst, po vrnitvi v
Ljubljano pa je nastopala na nemškem odru, dokler ni odšla v Zagreb.60 Kot dobra pevka
Dramatiènega društva se omenjata tudi Antonija Svetek – Rossova in Cecilija
Podkrajšek.61 Prav mogoèe je, da so tako Antonia Neugebauerjeva kot Svetkova in
Podkrajškova obiskovale pouk dramatiène šole pri Odijevi, èeprav imen njenih gojenk ne
poznamo. Antonija Svetek (1850–1924), rojena Rossa, je na odru društva prviè nastopila
decembra 1871 in e naslednje leto pela Minko na premieri Gorenjskega slavèka. Zaradi
izjemno lepega glasu so ji prerokovali, da bo prva dama slovenske operete in spevoigre,
vendar kljub nadarjenosti in uspehom po poroki leta 1874 ni veè nastopala.62 Cecilija
Podkrajšek (1852–1879), po poklicu šivilja, se je v zgodovino Dramatiènega društva
zapisala kot izjemno sposobna igralka in pevka. Nastopala je med letom 1870 in 1877,
nato pa preminula za posledicami tuberkuloze.63 Leta 1872 je bila v vlogi Majde med
glavnimi nastopajoèimi na premieri Gorenjskega slavèka v re iji Josipa Nollija.64
Poroèilo o delu društva za leto 1871/72 pove, da so se leta 1871 v dramatièno šolo vpisale
tri »nove gospodiène«, vendar imen ne omenja.65
57 Mirko Mahniè, n. d., str. 169.
58 Anton Funtek, n. d., str. 441.
59 Ivan Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Muzikološki zbornik 8 (1972), str. 102.
60 Prav tam.
61 France Koblar, n. d., str. 55.
62 Svetek, Antonija (1850-1924) - Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi633528/ (obiskano 13. 11. 2016). 2016).
63 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 524.
64 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano 13. 11. 2016.)
65 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, Dokumenti Slovenskega gledališkega
muzeja 4, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1965, str. 156.
35
