Page 29 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 29
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
gledaliških in glasbeno-gledaliških del.16 Narodnostni in izobra evalni namen društva je
vsebovalo tudi tiskano vabilo k èlanstvu, kjer so med drugim zapisali: «Polo imo temelje
narodnemu gledališèu, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom
za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in èiste narodne besede ter budilno zrcalo
plemenitih èustev in dejanj èloveških.«17 Na poziv društva se je oglasilo lepo število mo
in ena, ki so eleli nastopati na slovenskem gledališkem odru. Med njimi so bili tudi
takšni, ki so bili dotlej akterji èitalniènih prireditev, igralske in pevske moèi pa so
predstavljali tudi odborniki društva, kakor je bilo omenjeno.
Delovanje društva je bilo odvisno od šibke podpore, ki so jo zbrali od èlanarine in redkih
podpornikov donatorjev, zato so se odborniki leta 1868 obrnili na de elni zbor in zaprosili
za denarna sredstva. Èeprav je bilo prièakovano, da bodo nastopajoèi delovali brezplaèno,
se je kmalu izkazalo, da takšen pristop k profesionalizaciji slovenskega gledališèa ni
obetaven, še posebno, ker so za nosilne vloge eleli najboljše protagoniste, kar jih je
premoglo okolje. Denarno podporo so potrebovali tudi za vzpostavitev in delovanje
»dramatiène uèilnice«. V svoji vlogi so tako zapisali, »da naj bi (de elni zbor, op. p. )
blagovolil Dramatiènemu društvu doloèiti primerno letno podporo v denarjih, da bo
društvo moglo vsestransko doseèi svoj namen in posebno ustanoviti in vzdr evati
dramatièno uèilnico.«18 Po zaslugi nekaterih najvztrajnejših slovenskih poslancev je
društvo tega leta denarno podporo sicer prejelo, vendar je bila tako skromna, da ni
omogoèala uresnièevanja veèjih ciljev. V de elnem zboru se je ob tem med nemškimi in
slovenskimi poslanci vnela prava vojna, saj so vsak po svoje dokazovali pomen svoje
nacionalno obarvane gledališke dejavnosti in upravièenost do de elne podpore. Nemci so
bili sveto preprièani, da Slovenci niso zreli za svoje nacionalno gledališèe, Slovenci pa so
dokazovali, »da so se naši talenti oblikovali drugod, […] ker ni bilo prilo nosti doma.«19
Prizadevanja za enakovredno obravnavo so se iz leta v leto vztrajno nadaljevala, pri èemer
se je vsota za Dramatièno društvo v naslednjih letih sicer poveèevala, vendar ni bila nikoli
enakovredna podpori nemškemu gledališèu.20 Kljub številnim te avam vodstvu
Dramatiènega društva ni pošla sapa, nasprotno, takratni podpredsednik društva Peter
Grasselli je na obènem zboru julija leta 1869 poroèal, da je v pretekli sezoni v društvenih
predstavah sodelovalo kar 31 »igralcev« obeh spolov (12 ensk in 19 moških) ter
suvereno napovedal, da se bo jeseni tega leta odprla »dramatièna uèilnica«. Zanjo se je v
de elnem zboru posebej zavzel poslanec dr. Valentin Zarnik (1837–1888), takrat mlad
pravnik in pisatelj ter vnet pripadnik liberalno usmerjenih mladoslovencev, ki je svojo
podporo dramatièni uèilnici utemeljeval takole: »Da so gledališke uèilnice potrebne, da
brez njih ni mogoèe pravega dramatiènega pospeševanja, da brez njih ni mogoèe narodne
dramatiène umetnosti v obèe na bolje spraviti, […] ka e se tudi pri drugih narodih.«21 Kot
16 Prav tam, str. 102.
17 Povzeto po nav. delu Antona Trstenjaka, str. 59.
18 Prim. Anton Slodnjak, n. d., str. 37.
19 O razpravah v de elnem zboru izèrpno poroèa France Koblar v prispevku: »Zgodovinski oris vzgoje za
slovensko gledališko umetnost«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, l. 3, št. 10, Ljubljana:
Slovenski gledališki muzej, 1967, str. 30–61.
20 Prav tam, str. 51–61.
21 Prav tam, str. 44.
29
gledaliških in glasbeno-gledaliških del.16 Narodnostni in izobra evalni namen društva je
vsebovalo tudi tiskano vabilo k èlanstvu, kjer so med drugim zapisali: «Polo imo temelje
narodnemu gledališèu, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom
za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in èiste narodne besede ter budilno zrcalo
plemenitih èustev in dejanj èloveških.«17 Na poziv društva se je oglasilo lepo število mo
in ena, ki so eleli nastopati na slovenskem gledališkem odru. Med njimi so bili tudi
takšni, ki so bili dotlej akterji èitalniènih prireditev, igralske in pevske moèi pa so
predstavljali tudi odborniki društva, kakor je bilo omenjeno.
Delovanje društva je bilo odvisno od šibke podpore, ki so jo zbrali od èlanarine in redkih
podpornikov donatorjev, zato so se odborniki leta 1868 obrnili na de elni zbor in zaprosili
za denarna sredstva. Èeprav je bilo prièakovano, da bodo nastopajoèi delovali brezplaèno,
se je kmalu izkazalo, da takšen pristop k profesionalizaciji slovenskega gledališèa ni
obetaven, še posebno, ker so za nosilne vloge eleli najboljše protagoniste, kar jih je
premoglo okolje. Denarno podporo so potrebovali tudi za vzpostavitev in delovanje
»dramatiène uèilnice«. V svoji vlogi so tako zapisali, »da naj bi (de elni zbor, op. p. )
blagovolil Dramatiènemu društvu doloèiti primerno letno podporo v denarjih, da bo
društvo moglo vsestransko doseèi svoj namen in posebno ustanoviti in vzdr evati
dramatièno uèilnico.«18 Po zaslugi nekaterih najvztrajnejših slovenskih poslancev je
društvo tega leta denarno podporo sicer prejelo, vendar je bila tako skromna, da ni
omogoèala uresnièevanja veèjih ciljev. V de elnem zboru se je ob tem med nemškimi in
slovenskimi poslanci vnela prava vojna, saj so vsak po svoje dokazovali pomen svoje
nacionalno obarvane gledališke dejavnosti in upravièenost do de elne podpore. Nemci so
bili sveto preprièani, da Slovenci niso zreli za svoje nacionalno gledališèe, Slovenci pa so
dokazovali, »da so se naši talenti oblikovali drugod, […] ker ni bilo prilo nosti doma.«19
Prizadevanja za enakovredno obravnavo so se iz leta v leto vztrajno nadaljevala, pri èemer
se je vsota za Dramatièno društvo v naslednjih letih sicer poveèevala, vendar ni bila nikoli
enakovredna podpori nemškemu gledališèu.20 Kljub številnim te avam vodstvu
Dramatiènega društva ni pošla sapa, nasprotno, takratni podpredsednik društva Peter
Grasselli je na obènem zboru julija leta 1869 poroèal, da je v pretekli sezoni v društvenih
predstavah sodelovalo kar 31 »igralcev« obeh spolov (12 ensk in 19 moških) ter
suvereno napovedal, da se bo jeseni tega leta odprla »dramatièna uèilnica«. Zanjo se je v
de elnem zboru posebej zavzel poslanec dr. Valentin Zarnik (1837–1888), takrat mlad
pravnik in pisatelj ter vnet pripadnik liberalno usmerjenih mladoslovencev, ki je svojo
podporo dramatièni uèilnici utemeljeval takole: »Da so gledališke uèilnice potrebne, da
brez njih ni mogoèe pravega dramatiènega pospeševanja, da brez njih ni mogoèe narodne
dramatiène umetnosti v obèe na bolje spraviti, […] ka e se tudi pri drugih narodih.«21 Kot
16 Prav tam, str. 102.
17 Povzeto po nav. delu Antona Trstenjaka, str. 59.
18 Prim. Anton Slodnjak, n. d., str. 37.
19 O razpravah v de elnem zboru izèrpno poroèa France Koblar v prispevku: »Zgodovinski oris vzgoje za
slovensko gledališko umetnost«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, l. 3, št. 10, Ljubljana:
Slovenski gledališki muzej, 1967, str. 30–61.
20 Prav tam, str. 51–61.
21 Prav tam, str. 44.
29
