Page 37 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 37
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
povezana. Odijeva je dobila nalogo vzgajati igralke, s katerimi je pripravljala tudi javne
produkcije, in bila javno pohvaljena, saj naj bi »privabila in pripravila društvu nekoliko
dobrih novih moèi, ki so pogoj daljnega vzrastka vsacega dramatiènemu društvu enacega
društva«.75 Ponovno delovanje dramatiène šole so pozdravile tudi Novice, o èemer
preberemo, da »Dramatièna šola bode izobra evališèe. V njej se bode vskateri vadil
pravilno slovenski jezik lepo brati un govoriti, spoznaval bo slovensko dramatièno
literaturo in ulil se bo deklamovati, olikano gibati se in igrati. […] Dramatièna šola je
brezplaèna. Obiskovalci te šole ne prevzemajo nobenih dol nosti proti društvu.
Dramatiènemu društvu je zadostenje, ako po šoli širi spoznanje domaèe in slovenske
literature deloma za lastno izobra evanje in ljubezen do umetnosti, deloma pa tudi, ker
dramatièno društvo igralce in pevce primerno dobro honorira.«76 Iz zapisanega lahko
razberemo, da si je društvo prizadevalo k najširšemu izobra evanju, ki za slušatelje ni bilo
nujno povezano z igranjem na društvenem odru. To je ena prvih oblik brezplaènega
izobra evanja na glasbenem in igralskem podroèju, kjer stan ali starostna meja nista bila
pogojena.
Sklepne misli
Èeprav je dramatièna šola med leti 1875 in 1877 redno delovala in rodila dobre sadove, se
ni mogla obdr ati. Leta 1877, po volitvah v de elni zbor, so bili slovenski kandidati
izvoljeni zgolj na pode elju, medtem ko so bili v trgih in mestih neuspešni. Vse to je
moèno vplivalo na podporo Dramatiènemu društvu za leto 1878, ki je tako upadla, da šola
ni bila veè mogoèa. Nekateri nemški poslanci so bili preprièani, da denarna podpora ni
prinesla napredka, zato so se zavzemali za njeno zni anje ali celo ukinitev. Ko je jeseni
leta 1878 v de elnem zboru obveljalo stališèe, da bo podpora 1000 goldinarjev (v prejšnji
letih je bila celo 2400 goldinarjev) zadostovala in da jo sme društvo porabiti zgolj za
dramska dela in knji nico, je to povzroèilo, da so bili jeseni leta 1878 odpušèeni vsi
plaèani igralci in pevci ter uèitelji Odijeva, Gecelj in Schmidt.77 Prva je odšla v Zagreb,
Gecelj k nemškemu gledališèu v Maribor in nato v Celje, Schmidt pa za uèitelja. Poslej je
društvo stagniralo, tu in tam je sicer še prirejalo predstave, a brez vidnejših uspehov in
posledièno se je de elna podpora iz leta v leto zni evala.78 Društvo je v naslednjih letih z
manjšimi presledki stagniralo, dokler ni leta 1886 prišlo do veèjega pozitivnega preobrata:
z Dunaja se je vrnil Ignacij Borštnik kot poklicni igralec, kot glasbenik pa je bil k
sodelovanju povabljen praški diplomant, uveljavljen pevec in dirigent Fran Gerbiè. Ob sta
pripomogla, da je bilo hkrati z novo stavbo leta 1892 ustanovljeno profesionalno
zastavljeno De elno gledališèe, v katerem so za ivele nemške in slovenske predstave.
Ustanovitev Dramatiènega društva leta 1867 velja za prelomnico v zgodovini slovenskega
gledališèa, in sicer zaradi smelo zastavljenih ciljev, ki so se iz leta v leto bolj ali manj
uspešno uresnièevali ter napovedovali postopno profesionalizacijo slovenskega
gledališèa. Spodbujali so nastajanje slovenske dramatike in glasbeno-gledaliških del,
prevajanje evropske literature in postavili temelje glasbeno-gledališkemu poklicnemu
75 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 10, št. 117 (25. 5. 1877), str. 2.
76 »Naši dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 35, št. 23 (6. 6. 1877), str. 185–186.
77 Anton Trstenjak, n. d., str. 71–72; France Koblar, n. d, str. 57–58.
78 France Koblar, n. d., str. 58.
37
povezana. Odijeva je dobila nalogo vzgajati igralke, s katerimi je pripravljala tudi javne
produkcije, in bila javno pohvaljena, saj naj bi »privabila in pripravila društvu nekoliko
dobrih novih moèi, ki so pogoj daljnega vzrastka vsacega dramatiènemu društvu enacega
društva«.75 Ponovno delovanje dramatiène šole so pozdravile tudi Novice, o èemer
preberemo, da »Dramatièna šola bode izobra evališèe. V njej se bode vskateri vadil
pravilno slovenski jezik lepo brati un govoriti, spoznaval bo slovensko dramatièno
literaturo in ulil se bo deklamovati, olikano gibati se in igrati. […] Dramatièna šola je
brezplaèna. Obiskovalci te šole ne prevzemajo nobenih dol nosti proti društvu.
Dramatiènemu društvu je zadostenje, ako po šoli širi spoznanje domaèe in slovenske
literature deloma za lastno izobra evanje in ljubezen do umetnosti, deloma pa tudi, ker
dramatièno društvo igralce in pevce primerno dobro honorira.«76 Iz zapisanega lahko
razberemo, da si je društvo prizadevalo k najširšemu izobra evanju, ki za slušatelje ni bilo
nujno povezano z igranjem na društvenem odru. To je ena prvih oblik brezplaènega
izobra evanja na glasbenem in igralskem podroèju, kjer stan ali starostna meja nista bila
pogojena.
Sklepne misli
Èeprav je dramatièna šola med leti 1875 in 1877 redno delovala in rodila dobre sadove, se
ni mogla obdr ati. Leta 1877, po volitvah v de elni zbor, so bili slovenski kandidati
izvoljeni zgolj na pode elju, medtem ko so bili v trgih in mestih neuspešni. Vse to je
moèno vplivalo na podporo Dramatiènemu društvu za leto 1878, ki je tako upadla, da šola
ni bila veè mogoèa. Nekateri nemški poslanci so bili preprièani, da denarna podpora ni
prinesla napredka, zato so se zavzemali za njeno zni anje ali celo ukinitev. Ko je jeseni
leta 1878 v de elnem zboru obveljalo stališèe, da bo podpora 1000 goldinarjev (v prejšnji
letih je bila celo 2400 goldinarjev) zadostovala in da jo sme društvo porabiti zgolj za
dramska dela in knji nico, je to povzroèilo, da so bili jeseni leta 1878 odpušèeni vsi
plaèani igralci in pevci ter uèitelji Odijeva, Gecelj in Schmidt.77 Prva je odšla v Zagreb,
Gecelj k nemškemu gledališèu v Maribor in nato v Celje, Schmidt pa za uèitelja. Poslej je
društvo stagniralo, tu in tam je sicer še prirejalo predstave, a brez vidnejših uspehov in
posledièno se je de elna podpora iz leta v leto zni evala.78 Društvo je v naslednjih letih z
manjšimi presledki stagniralo, dokler ni leta 1886 prišlo do veèjega pozitivnega preobrata:
z Dunaja se je vrnil Ignacij Borštnik kot poklicni igralec, kot glasbenik pa je bil k
sodelovanju povabljen praški diplomant, uveljavljen pevec in dirigent Fran Gerbiè. Ob sta
pripomogla, da je bilo hkrati z novo stavbo leta 1892 ustanovljeno profesionalno
zastavljeno De elno gledališèe, v katerem so za ivele nemške in slovenske predstave.
Ustanovitev Dramatiènega društva leta 1867 velja za prelomnico v zgodovini slovenskega
gledališèa, in sicer zaradi smelo zastavljenih ciljev, ki so se iz leta v leto bolj ali manj
uspešno uresnièevali ter napovedovali postopno profesionalizacijo slovenskega
gledališèa. Spodbujali so nastajanje slovenske dramatike in glasbeno-gledaliških del,
prevajanje evropske literature in postavili temelje glasbeno-gledališkemu poklicnemu
75 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 10, št. 117 (25. 5. 1877), str. 2.
76 »Naši dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 35, št. 23 (6. 6. 1877), str. 185–186.
77 Anton Trstenjak, n. d., str. 71–72; France Koblar, n. d, str. 57–58.
78 France Koblar, n. d., str. 58.
37
